Republika Slovenija
Iskanje:

6. Varstvo zamisli

Oblike pravic intelektualne lastnine

Zaupni podatki in sporazumi o nerazkrivanju podatkov

Čeprav zaupni podatki niso zajeti v nobeni zakonski pravici intelektualne lastnine, so z njo tesno povezani in se pogosto štejejo za intelektualno lastnino.

Najpogostejša oblika varstva zaupnih podatkov je sporazum o njihovem nerazkrivanju. V takem sporazumu je dokumentirana obljuba neke osebe, da ne bo uporabila ali drugim razkrila podatkov o vaši zamisli. Oseba, ki krši pogoje sporazuma o nerazkrivanju, tvega pravni spor.

Sporazum o nerazkrivanju lahko pripomore k varovanju zamisli v vseh fazah njenega razvoja – ne glede na to, kakšne oblike pravice intelektualne lastnine že imate, in še celo dolgo potem, ko je vaš izum že na trgu.

Na internetu lahko najdete številne brezplačne primere takih sporazumov. Če pripravljate svojo različico, se je pametno posvetovati s patentnim zastopnikom.

Največ težav boste verjetno imeli s prepričevanjem drugih, da sporazum podpišejo. Mnoga večja podjetja menijo, da so taki sporazumi smiselni le, če jih neka zamisel resno zanima. To pa je lahko šele potem, ko se z njo seznanijo! Tovrstno težavo lahko rešite tako, da vadite predstavitev poslovnih koristi zamisli, ne da bi pri tem razkrili, v čem je njena novost.

Sporazumi o nerazkrivanju podatkov se na široko uporabljajo v vseh oblikah poslovanja, zato tudi vi vsekakor razmislite o njihovi uporabi. Zapomnite pa si, da so to zavezujoči pravni sporazumi in jih uporabite samo, kadar se obe strani strinjata, da je treba zamisel razkriti v dokajšnji meri.

Poleg tega sporazumi o nerazkrivanju preprečujejo drugim le razkrivanje ali izkoriščanje natančno določenih in neznanih skrivnosti, za katere lahko zvedo le od vas. Vsakršni podatki, ki so že splošno znani, so vsakomur na voljo za nadaljnjo uporabo, ne glede na sporazum o nerazkrivanju. To velja tudi v primeru, ko zaupni podatki, ki jih varuje tak sporazum, na kakšen drug način postanejo splošno znani; tedaj sporazum njegovih podpisnikov ne zavezuje več.

Strokovno znanje in izkušnje (know-how)

Strokovno znanje in izkušnje so nedokumentirani podatki, ki jih poznate le vi. Podobni so poslovnim skrivnostim. Tisti, ki nimajo vašega znanja in izkušenj, bodo vašo zamisel težko izkoristili ali od nje imeli kakšno korist.  Denimo: vi veste, kako bistveno znižati proizvodne stroške z uporabo konvencionalne opreme na nekonvencionalen način.

Znanje je lahko dragocena poslovna vrednost in ga je mogoče vključiti v licenčne sporazume. Vendar je resnično dragoceno znanje redko. Poleg tega ga ni mogoče zakonsko zavarovati in njegova kraja – običajno s strani zaposlenih ali družabnikov – utegne biti težko dokazljiva.

Če so vaše znanje podatki, ki bi morali biti vključeni v patentu, lahko tvegate njegovo razveljavitev, če jih izpustite. Glede tega, kaj obravnavati kot znanje, se obvezno posvetujte s patentnim zastopnikom.

Avtorska pravica

Avtorska pravica dolgo vrsto let varuje zamisel pred nedovoljenim kopiranjem ali prirejanjem njenih risanih, pisanih ali fotografskih opisov. Ta pravica sicer ne varuje same zamisli, vendar je v nekaterih primerih – na primer pri računalniških kodah – lahko edini učinkovit način varovanja intelektualne lastnine.

Avtorska pravica nastane samodejno in je brezplačna. Pomembna je zato, ker na enostaven način določa datum izvora ali sprememb neke zamisli. Vendar pa ne zagotavlja varstva pred drugo osebo, ki neodvisno pride do enake ali podobne zamisli. Tekmec lahko izjavi, da je podobnost njegove zamisli z vašo naključna ali da je vaša zamisel kopija njegove. Kako boste dokazali, da je izvirna zamisel vaša?

Lastništvo avtorske pravice vam v sporu lahko pomaga dokazati naslednje:

  • izdelajte pisne opise, skice, fotografije ipd. zamisli in jih natisnite ali morda shranite na CD ali DVD;
  • dokumente ali disk shranite v varno zapečateni kuverti, na kateri je podpisana in datirana izjava neodvisne priče, ki potrjuje, da je bila kuverta zapečatena na dan, ko jo je pregledal(-a);
  • kuverto s priporočeno pošto pošljite na svoj naslov ali na kraj, kjer bo varno shranjena, in shranite poštno prejemnico z jasno označenim datumom;
  • kuverte ne odpirajte, dokler tega ne zahteva sodni organ. (Priporočljivo je imeti več kuvert za primer, če bo treba avtorsko pravico večkrat dokazovati. Odprta kuverta ni več veljaven dokaz zanjo.)

Pravica iz neregistriranega modela

V Evropski uniji se z neregistriranim modelom varuje zunanji videz izdelka, ki vključuje obliko, vzorec, teksturo in ornamente. Nekateri nacionalni zakoni o neregistriranih modelih (na primer britanski) omogočajo tudi varstvo notranjih konfiguracij, kljub temu da jih uporabnik ne vidi.

Pravica iz neregistriranega modela je podobna avtorski pravici v tem, da je brezplačna in omogoča večletno preprečitev nedovoljenega kopiranja. Vendar pa ni uradnega registra teh pravic, zato bodo morda drugi za vaš model le težko zvedeli.

Neregistrirani model lahko varuje tiste lastnosti modela, ki so nove, imajo individualno naravo in izvirajo iz oblikovalske ''svobode''. Ne more pa varovati kopiranih ali običajnih videzov izdelkov in tistih, ki takoj prikličejo v spomin druge modele, pa tudi ne tistih delov videza izdelka, ki se morajo zaradi funkcionalnih potreb ujemati ali skladati z drugimi deli. Nov čajnik se na primer lahko oblikuje na veliko različnih načinov in je lahko varovan zato, ker je oblikovalec uporabil svojo oblikovalsko ''svobodo''. Zavorna ploščica pri vozilih pa ima lahko samo eno obliko, da se lahko prilega zavornemu sedlu. Zato zanjo ni oblikovalske ''svobode'' in tudi ne varstva.

Pravica iz neregistriranega modela nastopi samodejno, ko je model ustvarjen, vendar izvedite postopek ''zapečatene kuverte'', kot je opisan pri avtorski pravici, da si zagotovite dokaz o prednostnem datumu. Pravni spor namreč lahko sprožite le, če lahko dokažete, da je nekdo kopiral vaš model, ne pa da je po naključju izdelal nekaj podobnega.

Čeprav je pravica iz neregistrirana modela lahko koristna kot del strategije v zvezi z intelektualno lastnino, pa večine izumov sama po sebi ne varuje.

Registracija modela

Trdnejše varstvo modela, ki lahko traja do 25 let, lahko pridobite z uradno registracijo. Prijavo je mogoče vložiti pri večini nacionalnih uradov za intelektualno lastnino ali pri Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (OHIM), kjer lahko z eno samo prijave pridobite varstvo modela za celotno Evropsko skupnost.

Za registracijo veljajo enaka merila kakor pri neregistriranem modelu: model mora biti nov, imeti mora ''individualno naravo'' in biti rezultat oblikovalske ''svobode''. Posamezna registracija varuje vzorec, ornament, okrasek ali logotip, ki se lahko uporabi na več izdelkih (denimo cvetlični vzorec, ki se uporablja za namizno perilo, posteljnino, zavese, porcelan itd.).

Pravni spor lahko sprožite proti vsakomur, ki izdeluje, prodaja, uporablja ali uvaža izdelke, ki so videti kakor vaš zavarovani izdelek. V nasprotju z neregistriranim modelom v tem primeru ni treba dokazovati, da je drug model kopija vašega – dovolj je dokazati, da mu je podoben. Imetnik registriranega modela lahko izpodbija celo tiste modele, ki so po naključju podobni njegovemu.

Postopek prijave je hiter in cenovno razmeroma ugoden, vendar pa je registracija smiselna le, če zunanji videz izuma izrazito prispeva k njegovi prodaji.

Blagovna znamka

Blagovna znamka je lahko beseda, slogan, logotip ali kombinacija znakov, ki vaš izdelek ali dejavnost razlikuje od drugih. Ob pravilni uporabi in vzdrževanju lahko traja neomejeno dolgo, zato ima lahko, združena s priljubljenim tržnim imenom, za lastnika neprecenljivo vrednost.

Prijava za registracijo znamke se vloži pri nacionalnem uradu za intelektualno lastnino. Večnacionalno varstvo lahko pridobite bodisi z vložitvijo ene same prijave pri Svetovni organizaciji za intelektualno lastnino (WIPO), kar vam omogoča t.i. madridski sistem registracije znamk, ali pri Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (OHIM) za pridobitev znamke Skupnosti, ki velja na celotnem ozemlju EU. Verjetno boste potrebovali pomoč zastopnika za znamke, da se izognete težavam. (Običajno so patentni zastopniki tudi zastopniki za znamke.)

Blagovne znamke ne varujejo zamisli ali izdelkov kot takih. Toda če želite svoj izum tržiti, utegne biti znamka dokaj modra dolgoročna naložba. Sčasoma lahko postane celo najdragocenejša oblika vaših pravic intelektualne lastnine.

Patent

Patentni sistemi obstajajo v večini držav, njihov namen pa je spodbujati razvoj novih tehnologij. Patent je oblika pravnega monopola – pravica, da rečete: »To je moje in tega ne smete uporabiti, ne da mi plačate« – ki jo država podeli v zameno za javno razkritje zamisli. In to je vse.

Pomembno je, da razumete, kaj s patentom lahko dosežete in česa ne. Ni nujno, da bo samo patentiranje zamisli povečalo njeno tržno vrednost. Če vašega izuma nihče noče, tega po vsej verjetnosti tudi patent ne bo spremenil. Toda če ima izum tržno perspektivo, je patent morda edini način, da se vam bo tudi finančno obrestoval. Veliko izumiteljev tržno uspešnih izdelkov priznava, da svoj finančni uspeh skoraj v celoti dolgujejo močnemu patentnemu varstvu.

Cena in zapletenost postopka patentiranja sta lahko težavi za številne izumitelje. Zato se o prijavi patenta nikoli ne odločite brez skrbnega premisleka o več dejavnikih (o teh pozneje). Najbolje je, da se pred sprejetjem odločitve posvetujete s patentnim zastopnikom.

Če se odločite vložiti patentno prijavo, naj vas v dolgotrajnem, zapletenem in rigoroznem postopku prijave zastopa patentni zastopnik. Brez njega tvegate napake, ki utegnejo ogroziti učinkovito varstvo patenta. V tem primeru ni dosti upanja, da boste imeli od izuma kdaj kakšno korist.

Patenti na splošno veljajo 20 let, vendar samo, če letno plačujete pristojbine za vzdrževanje veljavnosti.

Naslovnica | O uradu | O intelektualni lastnini | Priročnik za izumitelje | Za novinarje | Kontakt in podatki