Republika Slovenija
Iskanje:

1. Razkritje zamisli in zaupnost

To poglavje je v določenem smislu uvod v poglavje Varstvo zamisli. Nevarnost razkritja je namreč dejanska in jo morate vzeti resno, takoj ko začnete razmišljati o izumu.

To poglavje je v določenem smislu uvod v poglavje Varstvo zamisli. Nevarnost razkritja je namreč dejanska in jo morate vzeti resno, takoj ko začnete razmišljati o izumu.

Pomembno je razumeti, da varstvo zamisli pred razkritjem ni isto kakor varstvo zamisli pred kršitvijo.

Varstvo zamisli pred razkritjem je v dobršni meri odvisno od vaših lastnih zdravorazumskih dejanj, na katera morate misliti že tedaj, ko se vam zamisel porodi. Varstvo zamisli pred kršitvijo pa je odvisno predvsem od pravilne uporabe formalnih pravnih postopkov, ko nastopi čas, da jih uporabite.

Ocena tveganja razkritja

Razkritje zamisli brez ustreznega pravnega varstva je vedno tvegano. Glavni nevarnosti sta:

  • nekdo, ki vašo zamisel pozna, jo lahko izrabi v svoj korist – kar običajno pomeni vašo izgubo;
  • če zamisel razkrijete zdaj, vam morda pozneje ne bo uspelo pridobiti patenta, ki bi bil kaj vreden.

Številni izumitelji se v začetnih fazah razvoja zamisli soočijo z dvojno težavo:

  • Običajno ni priporočljivo prezgodaj vložiti patentne prijave. Izbira pravega časa je lahko ključnega pomena – glej Postopek patentiranja.
  • Toda za napredek izuma bo delno razkritje morda neizogibno.

Kako torej zavarovati zamisel v zgodnjih fazah njenega razvoja?

Splošno rečeno obstajata dve kategoriji tveganj:

  • Razkritje zamisli posameznikom med zasebnimi srečanji
    Tovrstno tveganje je mogoče nadzorovati, če se držite nekaterih osnovnih varnostnih ukrepov, podrobneje opisanih v nadaljevanju.
  • Javno razkritje zamisli
    Nevarnosti so tu manj očitne. Posebej problematična področja so:
    • oglaševanje v sredstvih javnega obveščanja in tekmovanja. Oboje je lahko koristno potem, ko ste zamisel že pravno zavarovali, nikakor pa ne prej;
    • izumi, ki so nastali kot študentski projekti – zlasti, če se zahteva predstavitev ali objava dela. Učno osebje pogosto ne razume, da vsakršna oblika javne predstavitve zamisli pravno predstavlja razkritje in ima lahko resne posledice.

Komu lahko zaupate?

Podrobnosti zamisli lahko brez bojazni razkrijete osebam, ki jih poklic zavezuje k spoštovanju zaupnosti v stikih s strankami, denimo patentnim zastopnikom, pravnim strokovnjakom, osebju urada za intelektualno lastnino in javnim uslužbencem, kot so poslovni ali tehnični svetovalci in upravno osebje programov financiranja.

Ko navezujete stike z vsemi drugimi – zlasti s podjetji – ne razkrijte ničesar, ne da bi vsaj (a) podpisali sporazum o nerazkrivanju podatkov in (b) uporabili obstoječe brezplačno pravno varstvo, na primer avtorsko pravico ali pravico neregistriranega modela (podrobnejši opis je v Varstvo zamisli).

Strategija razkritja zamisli

Poskusite se izogniti:

  • obsedenosti s tajnostjo;
  • zahtevanju plačila, preden razkrijete kakršne koli podrobnosti zamisli.

Le malokdo vam bo pripravljen ali sposoben pomagati, če bo vaša taktika negativna. Zato:

  • Dobro razmislite, koliko lahko poveste podjetjem ali posameznikom, ki jih ne zavezuje zaupnost (poklicni kodeks ali podpisani sporazum o nerazkrivanju podatkov), ne da bi pri tem opisovali izumiteljske dele zamisli. Splošno razkritje, kaj to je (''to je nova mišnica''), je varno; razkritje, v čem je novost, je pa nevarno.
  • Bolj ko boste razpravljali o tehničnih vidikih zamisli, večje bo tveganje za razkritje kakšne skrivnosti. Raje se osredotočite na konkurenčne prednosti izuma, na primer ''nižja cena'', ''večja zanesljivost'', ''enostavnejša uporaba''.
  • Bodite diplomatski, toda trdni pri omejevanju razkritja. Če želijo sogovorniki poznati podrobnosti, zahtevajte podpis sporazuma o nerazkrivanju podatkov. Če ga odklonijo, odidite! In tudi če ga podpišejo, razkrijte čim manj.
  • Tudi če vas varuje sporazum o nerazkrivanju, bodite skrajno pazljivi pri razkrivanju podatkov poznavalcem področja vašega izuma. Zanje sta dovolj že ena ali dve podrobnosti, da uganejo bistvo.
Naslovnica | O uradu | O intelektualni lastnini | Priročnik za izumitelje | Za novinarje | Kontakt in podatki