Ali je zamisel "očitna"?
Zamisel mora biti na inventivni ravni, da lahko velja za izum. Ta inventivna raven pa ne sme biti očitna – kar pomeni, da strokovnjak s področja ustrezne tehnologije do take zamisli ne bi prišel zlahka.
Presoja očitnosti je lahko dokaj težavna. Veliko izumov je kombinacija že znanih naprav (na primer pritrditev miniaturne lučke na obroček za ključe). Rezultat takšnih kombinacij je lahko nov izdelek, toda njegove lastnosti ali funkcionalnost so lahko v celoti predvidljive, če le poznamo njegove sestavne dele. Tak izum pa bi lahko veljal za očitnega.
Tudi izdelek, pri katerem je bil en sestavni del nadomeščen z drugim z enakimi lastnostmi, lahko velja za očitnega (majhna kovinska vzmet se na primer nadomesti z gumijastim stožcem).
Ali pa imamo, denimo, nov problem, ki ga je mogoče rešiti z dobro znanim delom opreme. ''Novi'' postopek za rešitev problema bi lahko veljal za očitnega, če bi obstajala samo ena rešitev problema in bi bila ta poznana tehniku, soočenemu s problemom, ki je strokovnjak s področja, na katerega se nanaša izum.
Po drugi strani pa bi lahko bil neočiten izum kombiniranje posameznih delov z namenom, da se ustvari izdelek ali postopek z lastnostmi, ki presegajo skupek posameznih delov ali pričakovani rezultat. Izum lahko nastane tudi, ko izumitelj proučuje številne možne rešitve problema in med njimi izbere najboljšo. Ali pa preseže neki tehnični predsodek in reši problem na način, za katerega so bili dotlej strokovnjaki prepričani, da ne bo deloval.
Kakšne napake delajo izumitelji?
Mnogi izumitelji opravijo poizvedbo o stanju tehnike sila površno. Daleč najpogostejša splošna napaka je domneva, da je njihova zamisel nova, a že enostavna patentna poizvedba bi pokazala, da ni. Stvar še poslabšajo s tem, da nemalokrat vložijo znatna denarna sredstva v zamisel, katere poslovna uspešnost je skrajno dvomljiva.
Izumitelj nesmrdeče straniščne školjke je na primer obiskal številna podjetja s celotnim delujočim WC-jem in izvedel 1600 predstavitvenih splakovanj, nikoli pa ni opravil patentne poizvedbe. Neko za posel zainteresirano podjetje je slednjo samo opravilo. Odkrilo je, da je znano stanje tehnike na tem področju že tako obsežno, da zamisli ni mogoče zavarovati. Izumitelj je moral svojo školjko zavreči.