Republika Slovenija
Iskanje:

Novice

04.06.2019

Izumitelji meseca - junij

Janez Puh in dijaki Srednje šole tehničnih strok Šiška iz Ljubljane

Urad RS za intelektualno lastnino je za leto 2019 izdal koledar z naslovom Prvi slovenski izumitelji s patenti. Izpostavlja izumitelje, ki so pustili globok pečat v slovenski znanosti in sooblikovali tehniško dediščino Slovenije. Kot odsev na njihovo predstavitev, urad predstavlja mlade slovenske izumitelje, ki smelo stopajo po poti svojih predhodnikov.

JANEZ PUH (1862–1914) je bil vrhunski tehnik, izumitelj in proizvajalec vozil. Leta 1889 je pridobil obrtno dovoljenje in izdelal svoje prvo dvokolo, leto kasneje pa je dobil dovoljenje za tovarniško proizvodnjo. Izdeloval je moška in ženska kolesa ter vpeljal vrsto izboljšav in inovacij, znižal je okvir, vanj vgradil dvoje enako velikih koles s krogličnimi ležaji, zadnje kolo sta poganjala pedala z verigo. Leta 1906 je njegov motor dosegel največjo hitrost na svetu, in sicer 77 km/h. Istega leta je začel proizvajati štirisedežne avtomobile, kasneje je v proizvodni program dodal omnibuse ter tovorna in namenska vozila (poštna, reševalna in gasilska). Postopoma je razvil 21 tipov različnih avtomobilov. Puhu je bilo podeljenih 19 patentov, šest za pisalne stroje in 13 za cestna vozila. Puhova tovarna je letno izdelala 16.000 koles, 300 motociklov in 300 avtomobilov.

IZDELAVA DIRKALNEGA DVOTAKTNEGA MOTORJA ter MOTOR NA ELEKTRIČNI POGON, dva projekta dijakov Srednje šole tehničnih strok Šiška iz Ljubljane

Maj Mohorič se je za potrebe maturitetnega izdelka lotil izdelave dvotaktnega dirkalnega mopeda, ki ga je iz v celoti sestavil sam iz različnih sestavnih delov. S predelavo agregata je tako dosegel namesto 2, 4 kar 13 konjskih moči. Predrugačil je blok motorja, prilagodil 70 ccm cilinder z lamelnim ventilom, izdelal resonančni izpuh in namestil 24 mm uplinjač. Ker se je tako povečala hitrost motorja, so se zavore izkazale za prešibke, zato je zamenjal obe kolesi, prilagodil vilice in nihajke ter izdelal nove zavore. Motor je do zadnje matice sestavil in izdelal sam, ga nenehoma razstavljal in izboljševal ter prilagajal sestavne dele, da so postali združljivi.

Izhodiščna hipoteza, izdelava mopeda, ki preseže hitrost 100 km/h je uspela, prav tako je bila nagrajena vztrajnost, saj se je končna hitrost motorja povzpela na 129 km/h!

Erik Merela, Tomaž Rojc in Nejc Omahen so se lotili izdelave motorja na električni pogon, ki je varčna in okolju prijazna oblika prevoza. Dijaki so se za predelavo odločili z željo ozavestiti in spodbuditi voznike k nakupu električnih vozil, za predelavo pa bi se lahko odločili vozniki, ki so zadovoljni s svojim vozilom, a bi želeli imeti namesto bencinskega električni motor.

Cilj naloge je bil, da se moped s Tomosovim bencinskim motorjem z notranjim izgorevanjem zamenja z električnim motorjem. Največji poudarek je bil namenjen natančnosti izdelave, saj bi že najmanjša odstopanja povzročila nepravilno delovanje elektromotorja. Projekta so se lotili na motorju z nazivno močjo 1500 W. Dijaki so ugotovili, da takšna moč motorja ne zadošča potrebam za normalno delovanje pri polni obremenitvi. Električni vodniki omogočajo tok desetih amperov, motor pa za zagon potrebuje do 130 A, zato je pri daljšem zagonu prišlo do pregrevanje izolacije kabla.

Erik, Tomaž in Nejc bodo svoje delo nadaljevali s 3000 W motorjem, saj so glede na praktično delo in izračune ugotovili, da je primernejši.

Dijaki so se z obema projektoma predstavili na srečanju mladih raziskovalcev in njihovih mentorjev »Zaupajmo v lastno ustvarjalnost«, ki ima že več kot 30 letno tradicijo in poteka vsako pomlad na OŠ Riharda Jakopiča.


<< <- Nazaj na: Novice

Naslovnica | O uradu | O intelektualni lastnini | Priročnik za izumitelje | Za novinarje | Kontakt in podatki