01.02.2016
Vrhovno sodišče začrtalo obseg pristojnosti urada za nadzor nad delovanjem kolektivnih organizacij
Vrhovno sodišče je s sodbo št. X Ips 460/2014 z dne 20. 1. 2016 ugodilo reviziji Združenja SAZAS in spremenilo sodbo Upravnega sodišča št. I U 387/2014-29 z dne 28. 10. 2014 tako, da je tožbi ugodilo in sklep urada št. 31221-29/2011-22/105 z dne 27. 1. 2014 izreklo za ničnega.
S tem sklepom je urad ugotovil, da je Združenje SAZAS kršilo prvi odstavek 153. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) tako, da je od 11. 5. 2005 do vključno z letom 2010 v promocijski ali drug podoben sklad odvajalo del zbranih avtorskih honorarjev in nadomestil tudi tistih imetnikov avtorskih pravic, ki mu za to niso dali izrecnega soglasja, čeprav bi moralo prihodek iz svoje dejavnosti nameniti le za avtorske honorarje članov in za pokrivanje stroškov poslovanja, v skladu z letnim načrtom, ki ga sprejme skupščina kolektivne organizacije. Urad je Združenju SAZAS naložil, da v roku 12 mesecev od vročitve sklepa odpravi ugotovljeno kršitev tako, da dele zneskov, ki so bili v posamičnem letu (od 2005 do 2010) odvedeni v promocijski sklad ali drug sklad, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva, ko so bili odvedeni v ta sklad, razdeli med tiste imetnike od navedenega skupnega števila prejemnikov avtorskega honorarja v posamičnem letu, ki niso izrecno soglašali, da se del njihovega avtorskega honorarja odvede v tak sklad, in sicer tako, da bo vsak posamezni imetnik pravic poleg zneska, ki ga je že prejel po izvedeni delitvi za posamezno leto, prejel še preostali del avtorskega honorarja, ki mu za posamezno leto pripada in bi ga prejel, če del avtorskega honorarja ne bi bil odveden v promocijski ali podoben sklad.
Vrhovno sodišče je med drugim ugotovilo, da urad ni bil stvarno pristojen za odločanje o razdelitvi premalo izplačanih avtorskih honorarjev posameznim imetnikom pravic. Urad je pristojen za izrekanje ukrepov, ki so usmerjeni na vzpostavitev stanja, določenega v ZASP, ne pa morebitnih drugih zakonih. Vrhovno sodišče je poudarilo, da nadzor nad poslovanjem kolektivnih organizacij izvajajo poleg urada tudi njeni člani. Ker so imetniki pravic v mandatnem razmerju s kolektivno organizacijo, lahko uveljavljajo svoje posamične zahtevke, ki izhajajo iz vzpostavljenega dvostranskega razmerja s kolektivno organizacijo, npr. lahko zahtevajo plačilo premalo izplačanih avtorskih honorarjev. Za odločanje o tem so pristojna redna sodišča v pravdnem postopku.
Uradu je pridržan le splošni nadzor nad zakonitostjo izvajanja nalog kolektivne organizacije v smislu nadzora v javnem interesu, ki se izrazi v ukrepih, s katerimi je kolektivni organizaciji naložena javnopravna obveznost – uskladitev delovanja z ZASP. Splošna določba 162.a člena ZASP ne pooblašča urada za nadzor nad odpravljanjem posledic zaznane kršitve.
