Republika Slovenija
Iskanje:

Novice

13.12.2013

Vlada odločila o več zadevah s področja avtorskega prava

Podpora poenotenju ureditve področja kolektivnega upravljanja pravic na ravni EU in odziv na tri pobude za oceno ustavnosti posameznih členov ZASP

V nadaljevanju objavljamo odločitve vlade, ki jih je ta sprejela na področju avtorskega prava na svoji 37. seji 12. decembra 2013 in kot jih je v novici na svojem spletišču objavilo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo:

1.
Republika Slovenija podpira poenotenje ureditve področja kolektivnega upravljanja pravic

Vlada RS je sprejela stališče Republike Slovenije k zadevi Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o kolektivnem upravljanju avtorskih in sorodnih pravic ter izdajanju večozemeljskih licenc za pravice za glasbena dela za spletno uporabo na notranjem trgu – Pogojno končno kompromisno besedilo – 15695/13, ki se glasi: Republika Slovenija podpira poenotenje ureditve področja kolektivnega upravljanja pravic, saj meni, da je potrebno zagotoviti učinkovito in pregledno delovanje kolektivnih organizacij. Zato Republika Slovenija pozdravlja besedilo končnega kompromisnega predloga in vključitev besedila v uvodno izjavo 37 o nevtralnosti te direktive glede sistema predhodne izdaje dovoljenj ter nadzora v državi članici, na podlagi katerega umika pridržek do predloga direktive.

V zvezi s tem bo Republika Slovenija naknadno pripravila tudi posebno izjavo.

Cilja predloga direktive sta dva. Prvi je oblikovanje ustreznega pravnega okvira za kolektivno upravljanje pravic, ki bo zagotovil boljše upravljanje in večjo preglednost delovanja kolektivnih organizacij na splošno, drugi cilj pa je spodbujanje in olajšanje izdajanja večozemeljskih licenc za spletne pravice na glasbenih delih. Kot izhaja iz Povzetka ocene učinka naj bi oboje pripomoglo k boljšemu dostopu potrošnikov do širšega izbora kulturnih dobrin in storitev. Komercialnim uporabnikom bo olajšan dostop do licenc za zagotavljanje glasbenih storitev v EU, imetniki pravic pa bi svoj prihodek povečali s širšo promocijo svojih del. Z dostopom do obsežnejših in bolj raznolikih repertoarjev naj bi se okrepila kulturna raznolikost.

2.
Vlada odgovarja na pobudo Združenja skladateljev in avtorjev za zaščito avtorske pravice Slovenije za oceno ustavnosti posameznih členov Zakona o avtorski in sorodnih pravicah

Vlada RS je danes na redni seji določila besedilo odgovora na pobudo Združenja skladateljev in avtorjev za zaščito avtorske pravice Slovenije za oceno ustavnosti 37., 38., 39., 50., 123., 131., 135., 139., 147., 148., 149. člena, prvega in drugega odstavka 154. člena ter tretjega odstavka 189. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo in 68/08). Odgovor bo vlada poslala Državnemu zboru Republike Slovenije ter Ustavnemu sodišču Republike Slovenije.

Združenje skladateljev in avtorjev za zaščito avtorske pravice Slovenije je pri Ustavnem sodišču Republike Slovenije vložilo pobudo za oceno ustavnosti 37., 38., 39., 50., 123., 131., 135., 139., 147., 148., 149. člena, prvega in drugega odstavka 154. člena in tretjega odstavka 189. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo in 68/08).

Pobudnik izpodbija dva sklopa določb ZASP, ki urejajo:

  • pravico do pravičnega nadomestila za tonsko ali vizualno snemanje in za fotokopiranje svojega dela, ki se izvrši pod pogoji privatne ali druge lastne uporabe iz 50. člena ZASP, upravičence do tega nadomestila, zavezance za plačilo nadomestila, določitev zneskov nadomestil, privatno in drugo lastno reproduciranje, obvezno kolektivno upravljanje v primeru reproduciranja avtorskih del za privatno ali drugo lastno uporabo in delitev zbranih nadomestil (37., 38., 39., 50., 123., 131., 135., 139., 147., prvi in drugi odstavek 154. člena ZASP),
  • izdajo (stalnega) dovoljenja za kolektivno upravljanje pravic (148. in 149. člen ZASP) in izdajo začasnega dovoljenja za kolektivno uveljavljanje pravic pravni osebi, ki ne izpolnjuje pogojev za pridobitev dovoljenja (tretji odstavek 189. člena ZASP).

Pobudnik se v pobudi za oceno ustavnosti določb ZASP sklicuje na razloge, ki jih navaja v istočasno vloženi ustavni pritožbi, in sicer kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, predvsem iz 22., 33., 35. in 60. člena Ustave Republike Slovenije. Pobudnik v pobudi ne konkretizira zatrjevane neskladnosti posameznih določb ZASP z Ustavo Republike Slovenije, ampak predvsem navaja, da so izpodbijane določbe ZASP v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije, če se razlagajo tako, kot so jih razlagali Vrhovno sodišče Republike Slovenije, Upravno sodišče Republike Slovenije in Urad RS za intelektualno lastnino. Pobudnik meni, da bi se navedene določbe ZASP lahko razlagale na način, ki ne bi bil v neskladju z Ustavo Republike Slovenije in ne bi nedopustno posegal v ustavno varovano avtorsko pravico. Dodatno navaja, da so določbe ZASP o pogojih za pridobitev dovoljenja za nadomestilo za privatno in drugo lastno reproduciranje presplošne in zato v neskladju z 2., 120. in 153. členom Ustave Republike Slovenije.

Vlada Republike Slovenije meni, da pobudnikove navedbe ne držijo. Izpodbijane določbe ZASP zagotavljajo ustrezen in celovit pravni okvir za učinkovito kolektivno upravljanje pravice do nadomestila iz 37. člena ZASP. Določbe niso v neskladju z Ustavo Republike Slovenije in so dovolj jasne in določne. Prav tako ni v neskladju z Ustavo Republike Slovenije njihova razlaga.
Vlada Republike Slovenije zato meni, da pobuda za oceno ustavnosti navedenih določb ZASP ni utemeljena in predlaga Ustavnemu sodišču Republike Slovenije, da odloči, da navedeni členi niso v neskladju z Ustavo Republike Slovenije.

3.
Vlada sprejela mnenje o pobudi Združenja skladateljev in avtorjev za zaščito avtorske pravice Slovenije za oceno ustavnosti prvega odstavka 161. člena, 162. in 162.a člena Zakona o avtorski in sorodnih pravic

Vlada RS je danes na redni seji določila besedilo mnenja o pobudi Združenja skladateljev in avtorjev za zaščito avtorske pravice Slovenije za oceno ustavnosti prvega odstavka 161. člena, 162. in 162.a člena Zakona o avtorski in sorodnih (U-I-121/12), ki ga bo poslala Državnemu zboru Republike Slovenije ter Ustavnemu sodišču Republike Slovenije.

Združenje skladateljev in avtorjev za zaščito avtorske pravice Slovenije je podal pri Ustavnem sodišču Republike Slovenije pobudo za oceno ustavnosti prvega odstavka 161. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: ZASP), ki določa, katere dokumente mora sprejeti oziroma pridobiti kolektivna organizacija za vsako poslovno leto v roku šestih mesecev po njegovem zaključku, 162. člena ZASP, ki določa nadzor prisojnega organa ter drugega in petega odstavka 162.a člena ZASP, ki določata primere, ko je pri kršitvah kolektivnih organizacij mogoče odvzeti dovoljenje, in smiselno uporabo Zakona o splošnem upravnem postopku. Pobudnik meni, da so izpodbijane določbe ZASP, na način, kot jih interpretirajo urad, Upravno sodišče in Vrhovno sodišče v neskladju z 2. (načelo pravne države), 22. (enako varstvo pravic), 33. (pravica do zasebne lastnine in dedovanja), 35. (varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic), 60. (pravice iz ustvarjalnosti) in 74. (pravica gospodarske pobude) členom ustave.

S predloženim odgovorom se navedbam pobudnika nasprotuje. Izpodbijane določbe urejajo nadzor nad zakonitim delovanjem kolektivnih organizacij. Ta je v prvi vrsti določen v korist imetnikov pravic, nujen pa je tudi z vidika uporabnikov in je tako v splošnem javnem interesu. Zaradi zakonsko določenega obveznega kolektivnega upravljanja pravic in monopolnega položaja kolektivnih organizacij je toliko bolj pomembno, da kolektivna organizacija deluje v skladu z ZASP, pri čemer se mora truditi za čim večjo učinkovitost in preglednost svojega delovanja. Za dosego tega cilja je pomembno, da je kolektivna organizacija podvržena nadzoru svojih članov in pristojnega organa.

Vlada meni, da prvi odstavek 161. člena ZASP ni v neskladju z 2. členom ustave, saj ne omogoča arbitrarne razlage, kaj je s pojmi, ki jih vsebuje, mišljeno, kot trdi pobudnik. Prav tako podatki, ki jih mora kolektivna organizacija sprejeti oziroma pridobiti po tej določbi, niso takšne narave, da bi pomenili razkritje poslovnih skrivnosti oziroma ne gre za podatke, katerih razkritje bi povzročilo nastanek poslovne škode pobudniku, kot slednji navaja. Prav tako ni v neskladju z 2. členom ustave drugi odstavek 162. člena ZASP. Vlada meni, da je navedena določba jasna in določna ter da v naprej pregledno in predvidljivo določa pristojnosti organa, ki izvaja nadzor nad delovanjem kolektivnih organizacij. Ne le, da je v drugem odstavku 162. člena dovolj natančno določeno, katere dokumente lahko pristojni organ zahteva (poročila o poslovnih zadevah, vpogled v poslovne knjige in druge poslovne dokumente), temveč je pristojnost nadzornega organa celo omejena s tem, da mora svojo zahtevo podati pisno in jo natančno obrazložiti. Četrti odstavek 162. člena ZASP resda določa odprt seznam dokumentov, ki jih mora kolektivna organizacija posredovati pristojnemu organu, vendar je po mnenju vlade kljub temu nedvoumen, mogoče ga je izvajati in dovolj določno opredeljuje pravni položaj kolektivnih organizacij. Obseg dokumentov, ki jih nadzorni organ lahko zahteva od kolektivne organizacije po tej določbi, ni taksativno določen, je pa določen po vsebini, kar daje temu členu dovolj določenosti in predvidljivosti, da je skladen z 2. členom ustave.

Pobudnik zgolj pavšalno navaja, da so prvi odstavek 161. člena ter drugi in četrti odstavek 162. člena ZASP v neskladju z drugim odstavkom 14. člena, 22. členom, drugim odstavkom 120. člena v povezavi s 153. členom in 87. členom ustave. Ker pobudnik svojih navedb ne pojasni in utemelji temveč zgolj navaja, da je izvršilna veja oblasti pri svojem delu vezana na okvir, ki ga določata ustava in zakon, vlada svojega odgovora ne more konkretizirati a meni, da izpodbijani členi ZASP niso v neskladju z nobenim od navedenih členov niti z drugimi členi ustave.

Po mnenju vlade 3. točka drugega odstavka 162.a člena ZASP ni v neskladju z 2. členom ustave, ker je dovolj jasna in določna, saj sta časovno obdobje, v katerem mora kolektivna organizacija večkrat kršiti določbe ZASP in pojem »večkrat« dovolj določna. Vlada tudi meni, da 2. stavek drugega odstavka 162.a člena ZASP ni v neskladju s 25. členom ustave, ker se v skladu s smiselno razlago tudi obvestilo o odvzemu dovoljenja v Uradnem listu Republike Slovenije objavi takrat, ko je odločba o odvzemu dovoljenja pravnomočna. Ureditev iz petega odstavka 162.a člena ZASP omogoča enotno sodno prakso na področju prava avtorskih in sorodnih pravic ter hitro reševanje sporov in po mnenju vlade zagotavlja enako učinkovito pravno sredstvo kot je pritožba, zato ni v neskladju s 25. členom ustave.

4.
Vlada podala mnenje o pobudi združenja skladateljev in avtorjev za zaščito avtorske pravice Slovenije za oceno ustavnosti členov 161, 162. in 162.a ZASP

Vlada RS je danes na redni seji določila besedilo mnenja o pobudi Združenja skladateljev in avtorjev za zaščito avtorske pravice Slovenije za oceno ustavnosti prvega odstavka 161. člena, 162. in 162.a člena Zakona o avtorski in sorodnih (U-I-142/12), ki ga bo poslala Državnemu zboru Republike Slovenije ter Ustavnemu sodišču Republike Slovenije.

Združenje skladateljev in avtorjev za zaščito avtorske pravice Slovenije je podalo pri Ustavnem sodišču Republike Slovenije pobudo za oceno ustavnosti prvega odstavka 161. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP), ki določa, katere dokumente mora sprejeti oziroma pridobiti kolektivna organizacija za vsako poslovno leto v roku šestih mesecev po njegovem zaključku, 162. člena ZASP, ki določa nadzor prisojnega organa ter drugega in petega odstavka 162.a člena ZASP, ki določata primere, ko je pri kršitvah kolektivnih organizacij mogoče odvzeti dovoljenje, in smiselno uporabo Zakona o splošnem upravnem postopku. Pobudnik meni, da so izpodbijane določbe ZASP, na način, kot jih interpretirajo urad, Upravno sodišče in Vrhovno sodišče v neskladju z 2. (načelo pravne države), 22. (enako varstvo pravic), 33. (pravica do zasebne lastnine in dedovanja), 35. (varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic), 60. (pravice iz ustvarjalnosti) in 74. (pravica gospodarske pobude) členom ustave.

Vlada navedbam pobudnika nasprotuje. Izpodbijane določbe urejajo nadzor nad zakonitim delovanjem kolektivnih organizacij. Ta je v prvi vrsti določen v korist imetnikov pravic, nujen pa je tudi z vidika uporabnikov in je tako v splošnem javnem interesu. Zaradi zakonsko določenega obveznega kolektivnega upravljanja pravic in monopolnega položaja kolektivnih organizacij je toliko bolj pomembno, da kolektivna organizacija deluje v skladu z ZASP, pri čemer se mora truditi za čim večjo učinkovitost in preglednost svojega delovanja. Za dosego tega cilja je pomembno, da je kolektivna organizacija podvržena nadzoru svojih članov in pristojnega organa.

Vlada meni, da prvi odstavek 161. člena ZASP ni v neskladju z 2. členom ustave, saj ne omogoča arbitrarne razlage, kaj je s pojmi, ki jih vsebuje, mišljeno, kot trdi pobudnik. Prav tako podatki, ki jih mora kolektivna organizacija sprejeti oziroma pridobiti po tej določbi, niso takšne narave, da bi pomenili razkritje poslovnih skrivnosti oziroma ne gre za podatke, katerih razkritje bi povzročilo nastanek poslovne škode pobudniku, kot slednji navaja. Prav tako ni v neskladju z 2. členom ustave drugi odstavek 162. člena ZASP. Vlada meni, da je navedena določba jasna in določna, ter da v naprej pregledno in predvidljivo določa pristojnosti organa, ki izvaja nadzor nad delovanjem kolektivnih organizacij. Ne le, da je v drugem odstavku 162. člena dovolj natančno določeno, katere dokumente lahko pristojni organ zahteva (poročila o poslovnih zadevah, vpogled v poslovne knjige in druge poslovne dokumente), temveč je pristojnost nadzornega organa celo omejena s tem, da mora svojo zahtevo podati pisno in jo natančno obrazložiti. Četrti odstavek 162. člena ZASP resda določa odprt seznam dokumentov, ki jih mora kolektivna organizacija posredovati pristojnemu organu, vendar je po mnenju vlade kljub temu nedvoumen, mogoče ga je izvajati in dovolj določno opredeljuje pravni položaj kolektivnih organizacij. Obseg dokumentov, ki jih nadzorni organ lahko zahteva od kolektivne organizacije po tej določbi, ni taksativno določen, je pa določen po vsebini, kar daje temu členu dovolj določenosti in predvidljivosti, da je skladen z 2. členom ustave.

Pobudnik zgolj pavšalno navaja, da so prvi odstavek 161. člena ter drugi in četrti odstavek 162. člena ZASP v neskladju z drugim odstavkom 14. člena, 22. členom, drugim odstavkom 120. člena v povezavi s 153. členom in 87. členom ustave. Ker pobudnik svojih navedb ne pojasni in utemelji temveč zgolj navaja, da je izvršilna veja oblasti pri svojem delu vezana na okvir, ki ga določata ustava in zakon, vlada svojega odgovora ne more konkretizirati a meni, da izpodbijani členi ZASP niso v neskladju z nobenim od navedenih členov niti z drugimi členi ustave.

Po mnenju vlade 3. točka drugega odstavka 162.a člena ZASP ni v neskladju z 2. členom ustave, ker je dovolj jasna in določna, saj sta časovno obdobje, v katerem mora kolektivna organizacija večkrat kršiti določbe ZASP in pojem »večkrat« dovolj določna. Vlada tudi meni, da 2. stavek drugega odstavka 162.a člena ZASP ni v neskladju s 25. členom ustave, ker se v skladu s smiselno razlago tudi obvestilo o odvzemu dovoljenja v Uradnem listu Republike Slovenije objavi takrat, ko je odločba o odvzemu dovoljenja pravnomočna. Ureditev iz petega odstavka 162.a člena ZASP omogoča enotno sodno prakso na področju prava avtorskih in sorodnih pravic ter hitro reševanje sporov in po mnenju vlade zagotavlja enako učinkovito pravno sredstvo kot je pritožba, zato ni v neskladju s 25. členom ustave.


E-novice

Prijavljam se na e-novice:


Se želite odjaviti?

Arhiv

2020
julij (7)  junij (13)  maj (11)  april (15)  marec (16)  februar (6)  januar (7) 
2019
december (10)  november (9)  oktober (9)  september (6)  avgust (6)  julij (6)  junij (12)  maj (11)  april (14)  marec (14)  februar (10)  januar (5) 
2018
december (9)  november (8)  oktober (5)  september (7)  avgust (4)  julij (4)  junij (5)  maj (6)  april (5)  marec (9)  februar (6)  januar (7) 
2017
december (11)  november (2)  oktober (8)  september (9)  avgust (6)  julij (4)  junij (3)  maj (6)  april (7)  marec (8)  februar (4)  januar (4) 
2016
december (7)  november (3)  oktober (5)  september (7)  avgust (1)  julij (5)  junij (4)  maj (4)  april (8)  marec (3)  februar (3)  januar (3) 
2015
december (8)  november (4)  oktober (4)  september (7)  avgust (6)  julij (7)  junij (7)  maj (13)  april (10)  marec (8)  februar (6)  januar (2) 
2014
december (5)  november (7)  oktober (10)  september (5)  avgust (7)  julij (10)  junij (13)  maj (9)  april (5)  marec (10)  februar (14)  januar (12) 
2013
december (9)  november (5)  oktober (9)  september (5)  avgust (2)  julij (4)  junij (3)  maj (2)  april (6)  marec (6)  februar (1)  januar (3) 
2012
december (2)  november (3)  oktober (7)  september (4)  avgust (1)  julij (1)  junij (5)  maj (5)  april (4)  marec (6)  februar (1)  januar (2) 
2011
december (9)  november (1)  oktober (6)  september (5)  avgust (3)  julij (10)  junij (12)  maj (8)  april (8)  marec (12)  februar (10)  januar (6) 
2010
december (6)  november (8)  oktober (11)  september (3)  avgust (2)  julij (10)  junij (12)  maj (9)  april (13)  marec (11)  februar (5)  januar (9) 
2009
december (8)  november (7)  oktober (9)  september (1)  avgust (1)  julij (2)  junij (6)  maj (7)  april (7)  marec (5)  februar (5)  januar (6) 
2008
december (6)  november (6)  oktober (10)  september (7)  avgust (9)  julij (4)  junij (4)  maj (6)  april (5)  marec (3)  februar (4)  januar (8) 
2007
december (8)  november (3)  oktober (6)  september (6)  avgust (3)  julij (2)  junij (4)  maj (2)  april (4)  marec (1)  februar (6)  januar (1) 
2006
december (6)  november (4)  oktober (12)  september (3)  avgust (3)  julij (5)  junij (7)  maj (5)  april (5)  marec (4)  februar (6) 
2005
december (4)  oktober (5)  september (1)  avgust (1)  julij (2)  junij (3)  maj (2)  april (1) 
Naslovnica | O uradu | O intelektualni lastnini | Priročnik za izumitelje | Za novinarje | Kontakt in podatki