Republika Slovenija
Iskanje:

Novice

26.03.2020

Trgovina s ponarejenimi farmacevtskimi izdelki

Nova študija EUIPO in OECD

Evropski opazovalni urad za kršitve pravic intelektualne lastnine (EU Observatorij), ki deluje pod okriljem Urada EU za intelektualno lastino (EUIPO), je skupaj z Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) objavil novo študijo Trgovina s ponarejenimi farmacevtskimi izdelki.
 
Trg ponarejenih farmacevtskih izdelkov je zaradi visokih stopenj dobička za ponarejevalce privlačen, saj predstavlja majhno tveganje odkritja in pregona, nizke kazni in enostaven način zavajanja potrošnikov. Leta 2016 je mednarodna trgovina s ponarejenimi farmacevtskimi izdelki dosegla 4, 4 milijarde USD. Vsota istočasno pokaže obseg zdravstvenega tveganja (nevarne sestavine) in finančne koristi kriminalcev in organiziranih kriminalnih združb. Še bolj zaskrbljujoče je, da so bila v obdobju 2014–2016 med zaseženimi ponaredki zdravila za malarijo, aids in rakava obolenja. Ponaredki so vključevali tudi antibiotike, izdelke za zdrav način življenja, protibolečinska sredstva, zdravila za sladkorno bolezen in zdravila za blaženje motenj osrednjega živčnega sistema.
 
Medtem ko sta Kitajska in Indija glavni proizvajalki ponarejenih zdravil, so Združeni arabski emirati, Singapur, Hongkong, Jemen in Iran navedeni kot tranzitne države. Ponaredki se pošiljajo po celem svetu, največ pa v afriške države, Evropo in Združene države Amerike.
 
Če želijo ponarejevalci uspešno tržiti ponaredke, morajo prodreti v dobavne verige, ki so običajno pod strogim nadzorom proizvajalcev. Trgovci na debelo, ki so odgovorni za distribucijo večine farmacevtskih izdelkov, so večinoma zaščiteni, več tisoč sekundarnih distributerjev pa je bolj izpostavljenih vdoru ponarejevalcev. Za odkrivanje ponaredkov je treba opraviti strokovni pregled, ki je lahko zelo drag. Uspeh ponarejevalcev je odvisen od njihove sposobnosti, da izdelke zapakirajo na način, ki ustvari videz pristnosti, in da oblikujejo izdelke, ki so videti kot pravi. Trgovino s ponarejenimi farmacevtskimi izdelki je spodbudila uvedba območij proste trgovine, ki je omogočila pakiranje in prepakiranje izdelkov na načine, s katerimi se učinkovito prikrije njihov dejanski izvor.
Z grožnjo se srečujejo vse države, zlasti pa je problematika velika v državah v razvoju, povečala pa se je še s pojavom goljufivih spletnih lekarn, kjer se ponarejeni izdelki pogosto prodajajo po nizki ceni. Izkazalo se je, da so potrošniki pripravljeni sprejeti tveganja, povezana z nakupom izdelkov prek spleta, pri čemer včasih ne pomislijo na posledice.
 
Trgovina s ponarejenimi zdravili se je povečala tudi zaradi silovitega porasta pošiljanja izdelkov po pošti. Več kot 95 % farmacevtskih izdelkov, ki so jih v obdobju 2014–2016 zasegli carinski organi, je bilo poslanih po pošti ali hitri pošti, kar je precej nad povprečjem v primerjavi z drugimi izdelki. Neustrezne informacije na poštnih pošiljkah otežujejo odkrivanje in prestrezanje izdelkov, pri uvoženih izdelkih pa je dokumentacija lahko napačna.


V boju proti ponarejenim farmacevtskim izdelkom sodelujejo vlade in industrija. Na mednarodni ravni je bilo sprejetih več pobud, vključno s programi boja proti kriminalu, ki jih izvajata Interpol in Svetovna zdravstvena organizacija.
Učinke ponarejenih zdravil je mogoče občutiti na več ravneh.

  • Škoda za zdravje posameznikov: glede na oceno bi lahko vsako leto zaradi ponarejenih zdravil za posledicami pljučnice umrlo med 72 000 in 169 000 otrok, dodatnih 116 000 smrtnih primerov pa bi lahko povzročila ponarejena zdravila proti malariji. 
  • Zmanjšanje obsega prodaje in škodovanje ugledu zakonitih proizvajalcev. Trgovina s ponaredki najhuje prizadene podjetja, registrirana v Združenih državah Amerike: skoraj 38 % vseh zaseženih ponarejenih zdravil krši pravice intelektualne lastnine podjetij, registriranih v ZDA. Močno pa so prizadete tudi države OECD (zlasti Švica, Nemčija in Francija).
  • Stroški in izguba prihodkov za vlade in gospodarstva. Glede na eno od ocen naj bi strošek vlad EU zaradi izgube prihodkov, povezane s ponarejenimi zdravili, znašal približno 1,7 milijarde EUR.
  • Stroški zdravljenja bolnikov, ki so zaradi uživanja ponarejenih zdravil utrpeli škodljive posledice za zdravje.
  • Onesnaževanje okolja, vključno z uporabo morebitnih strupenih kemikalij.
  • Socialni stroški v smislu povečanja organiziranega kriminala in izgube delovnih mest – ocenjeno je, da gre za več kot 80 000 delovnih mest v farmaciji EU in drugih sektorjih, ki sektorju dobavljajo blago in storitve.

Nezakonita trgovina s ponarejenim in piratskim blagom je vse večja težava, njen obseg pa se je z 2,5 % svetovne trgovine leta 2013 povečal na 3,3 % leta 2016. Globalizacija prinaša kriminalnim mrežam nove priložnosti za razširitev in povečanje nezakonite trgovine s ponarejenim in piratskim blagom.
 
Kot ena od držav s pomembnim deležem raziskav in razvoja na področju farmacevtskega sektorja, je v študiji omenjena tudi Slovenija.
 
Več (v angleškem in slovenskem jeziku) je na tej povezavi.


E-novice

Prijavljam se na e-novice:


Se želite odjaviti?

Arhiv

2020
marec (15)  februar (6)  januar (7) 
2019
december (10)  november (9)  oktober (9)  september (6)  avgust (6)  julij (6)  junij (12)  maj (11)  april (14)  marec (14)  februar (10)  januar (5) 
2018
december (9)  november (8)  oktober (5)  september (7)  avgust (4)  julij (4)  junij (5)  maj (6)  april (5)  marec (9)  februar (6)  januar (7) 
2017
december (11)  november (2)  oktober (8)  september (9)  avgust (6)  julij (4)  junij (3)  maj (6)  april (7)  marec (8)  februar (4)  januar (4) 
2016
december (7)  november (3)  oktober (5)  september (7)  avgust (1)  julij (5)  junij (4)  maj (4)  april (8)  marec (3)  februar (3)  januar (3) 
2015
december (8)  november (4)  oktober (4)  september (7)  avgust (6)  julij (7)  junij (7)  maj (13)  april (10)  marec (8)  februar (6)  januar (2) 
2014
december (5)  november (7)  oktober (10)  september (5)  avgust (7)  julij (10)  junij (13)  maj (9)  april (5)  marec (10)  februar (14)  januar (12) 
2013
december (9)  november (5)  oktober (9)  september (5)  avgust (2)  julij (4)  junij (3)  maj (2)  april (6)  marec (6)  februar (1)  januar (3) 
2012
december (2)  november (3)  oktober (7)  september (4)  avgust (1)  julij (1)  junij (5)  maj (5)  april (4)  marec (6)  februar (1)  januar (2) 
2011
december (9)  november (1)  oktober (6)  september (5)  avgust (3)  julij (10)  junij (12)  maj (8)  april (8)  marec (12)  februar (10)  januar (6) 
2010
december (6)  november (8)  oktober (11)  september (3)  avgust (2)  julij (10)  junij (12)  maj (9)  april (13)  marec (11)  februar (5)  januar (9) 
2009
december (8)  november (7)  oktober (9)  september (1)  avgust (1)  julij (2)  junij (6)  maj (7)  april (7)  marec (5)  februar (5)  januar (6) 
2008
december (6)  november (6)  oktober (10)  september (7)  avgust (9)  julij (4)  junij (4)  maj (6)  april (5)  marec (3)  februar (4)  januar (8) 
2007
december (8)  november (3)  oktober (6)  september (6)  avgust (3)  julij (2)  junij (4)  maj (2)  april (4)  marec (1)  februar (6)  januar (1) 
2006
december (6)  november (4)  oktober (12)  september (3)  avgust (3)  julij (5)  junij (7)  maj (5)  april (5)  marec (4)  februar (6) 
2005
december (4)  oktober (5)  september (1)  avgust (1)  julij (2)  junij (3)  maj (2)  april (1) 
Naslovnica | O uradu | O intelektualni lastnini | Priročnik za izumitelje | Za novinarje | Kontakt in podatki