Republika Slovenija
Iskanje:

Novice

06.05.2008

Podelili nagrade Evropski izumitelj leta 2008

Znana imena zmagovalcev

Evropski patenti urad in Evropska komisija sta na nocojšnji svečani prireditvi v Grand Hotelu Union v Ljubljani letos že tretjič zapored podelila nagrade Evropski izumitelj leta 2008. Mednarodna žirija je ob pomoči strokovnjakov iz nacionalnih patentnih uradov izbirala med 50.000 izbranimi izumi, ki so bili patentirani med letoma 1993 in 2002 ter bili v tem obdobju tudi uspešni na trgu. Letošnji nagrajenci so:

  1. v kategoriji "življenjsko delo": Erik De Clercq (Belgija) za izjemen prispevek na področju antivirusnega zdravljenja, zlasti za razvoj koktejla zdravil, ki je danes zlati standard zdravljena AIDS-a;
  2. v kategoriji "industrija": Norbert Enning, Ulrich Klages, Heinrich Timm, Gundolf Kreis, Alois Feldschmid, Christian Dornberg in Karl Reiter (Nemčija) iz družbe Audi za revolucionarno izboljšavo pri izdelavi avtomobilskih okvirov, ki so zaradi uporabe aluminija postali lažji in varnejši; 
  3. v kategoriji "mala in srednja podjetja/raziskovalna dejavnost": Douglas Anderson, Robert Henderson in Roger Lucas (Velika Britanija) iz družbe Optos za razvoj nove tehnike laserske skenirne oftalmoskopije za neboleč in temeljit pregled očesne mrežnice, kar omogoča zgodnejše odkrivanje nevarnih obolenj, kot so očesni rak, diabetes in visok krvni tlak;
  4. v kategoriji "neevropske države": Philip S. Green (ZDA) iz SRI International za razvoj robotiziranega kirurškega sistema, ki omogoča kirurgom izredno natančno izvedbo zapletenih posegov.


1. Smrtonosni krog ustavljen

Do nedavna so imeli zdravniki za zdravljenje virusnih infekcij na voljo izjemno omejene možnosti. Namesto da bi se spopadali s povzročitelji infekcij so bili zaradi mutacijskih lastnosti virusov in težav pri njihovi selektivni obravnavi prisiljeni zdraviti zgolj simptome. Danes pa razpolagajo klinični zdravniki z učinkovitim orožjem, in to v veliki meri zaradi štiri desetletja trajajočih viroloških raziskav prof. Erika De Clercqa z univerze v Leuvenu v Belgiji.

Na kratko:

Izumitelj: Erik De Clercq (BE)
Izum: Prispevek k protivirusni terapiji
Področje: Zdravstvo – virologija

De Clercqov izjemni prispevek k biomedicinski znanosti vključuje razvoj novih protivirusnih sredstev za zdravljenje virusnih infekcij, od različnih vrst herpesa do hepatitisa B in HIV. De Clercq je s svojo ekipo samostojno razvil nekatera izvirna zdravila proti virusu HIV. Spodbudil je tudi prehod z monoterapije (zdravljenja z eno vrsto zdravila) k uporabi tudi štirih agensov hkrati – t.i. koktajla zdravil, ki je danes standardni način zdravljenja HIV. Zaslovel je predvsem na področju analognih nukleotidov, ki je omogočilo nastanek prve serije protivirusnih zdravil širokega spektra.

Posledice njegovih odkritij bi le stežka precenili. Ko je v minulih desetletjih naše razumevanje virusov napredovalo, so raziskovalci odkrili, da so neposredni zapleti zaradi virusnih okužb le del težav te zgodbe. Virusi namreč povzročajo tudi raka in druge zaplete. Tako lahko na primer poliomavirus povzroči razvoj tumorjev, obstaja pa tudi neposredna povezava med papiloma virusom in rakom na materničnem vratu. Prav zaradi tovrstnih povezav so učinkovita protivirusna zdravila tako zelo pomembna.

De Clercq je bil vedno strasten raziskovalec in laboratorij je bil njegov drugi dom vse od začetka njegove zdravniške kariere leta 1966. Že od leta 1972 vodi virološki laboratorij pri inštitutu za medicinske raziskave Rega na univerzi v Leuvenu. Objavil je prek 2100 strokovnih člankov v recenziranih znanstvenih publikacijah in imel prek 530 predavanj na mednarodnih kongresih, konferencah in simpozijih o različnih vidikih protivirusne kemoterapije. Kot aktiven član številnih teles in svetovalnih odborov, vključno s strokovnim posvetovalnim sosvetom za virusne bolezni pri Svetovni zdravstveni organizaciji, se vključuje v reševanje perečih vprašanj našega časa, kot je grožnja pandemije virusa H5N1 oziroma ptičje gripe.

Kako deluje

De Clercqova nova vrsta zdravil prepreči retrovirusom, da bi onesposobili gostiteljske celice in jih spremenili v tovarne, ki proizvajajo na milijone novih virusov, ki spet okužijo nove celice in na koncu zrušijo obrambno moč telesa. De Clercqovi analogni nukleotidi to dosežejo s posnemanjem oblike in obrisov štirih gradnikov DNK, replikativne zasnove, iz katere virusi rojevajo svoje brezštevilne kopije po »reprogramiranju« njihovih gostiteljskih celic. Ker je virus »prepričan«, da je zdravilo gradnik, iz katerega lahko naredi DNK, ga vgradi v rastočo verigo DNK. Ko pa je zdravilo vgrajeno v DNK, lahko prekine razmnoževalni cikel virusa.


2. Varnejši, lažji, čistejši avtomobili

Prizadevanja za razvoj vozil s čim manjšo porabo goriva so končno pripeljala do iznajdbe lažjih avtomobilskih okvirov iz novih materialov. S preseganjem stare paradigme v avtomobilski industriji, da je jeklo edina možna izbira, je Audijeva ekipa izumiteljev, zbrana ob Norbertu Enningu, tlakovala pot za uporabo aluminija kot materiala nove generacije, zaradi katerega so avtomobilski okviri ne le lažji in tanjši, temveč tudi varnejši.

Na kratko:

Izumitelj: Norbert Enning, Ulrich Klages, Heinrich Timm, Gundolf Kreis, Alois Feldschmid, Christian Dornberg, Karl Reiter (DE)
Izum: Avtomobilski okvir iz aluminija
Podjetje: Audi (DE)

Gorivno učinkovitost avtomobilov je mogoče izboljšati na več načinov, od novih virov energije do sprememb v prenosnih sistemih. Toda na najbolj osnovni ravni velja, da lažji avtomobil porabi manj goriva. Tukaj stopi na prizorišče avtomobilski okvir iz aluminija, ki ga je razvil Enning s svojo ekipo.

Izdelovalci avtomobilov so se aluminiju dolgo izogibali, saj je jeklo veljalo za močnejše preprosto zato, ker je težje. Mnogi oblikovalci so dvomili, da bi aluminij lahko prenesel visoke obremenitve. Zgolj preprosta zamenjava jekla z aluminijem ni bila mogoča. Brez bistvenih oblikovalskih sprememb aluminij na kritičnih točkah porazdelitve mase ne bi zdržal. Da bi izboljšal porazdelitev mase, je zato moral Norbert Enning s svojo ekipo povsem na novo oblikovno zasnovati avtomobilski okvir.

Leta 1993 je Audi patentiral sistem aluminijastega avtomobilskega okvira, vključno z ustreznimi postopki za serijsko proizvodnjo. Leto pozneje je to avtomobilsko podjetje dalo na trg prvi serijsko izdelan avtomobil s popolnoma aluminijasto karoserijo – audi A8. Odtlej se ta sistem okvirov z velikim uspehom in stalnimi izboljšavami trži kot Audi Space Frame (ASF).

Neposredne koristi te tehnologije so boljša gorivna učinkovitost in vozna zmogljivost ter enostavnost popravil. Testi so pokazali, da visoka togost teh okvirov zagotavlja tudi večjo zaščito pri trkih kot jekleni okviri. Kar zadeva vzdržljivost, je aluminij edini nerjaveči material na trgu, zaradi svoje upogljivosti pa ponuja oblikovalcem več možnosti za oblikovanje novih, učinkovitejših delov.

Audiju, ki je odprl možnost uporabe aluminija kot materiala za avtomobilske karoserije, sledijo tudi drugi izdelovalci avtomobilov.

Kako deluje

Enningov izum lahko najbolje opišemo kot samonosni okvir, v katerem so vsi deli, kot so odlitki, profili in plošče del celostnega nosilnega sistema. Ker vsak del »nosi drugega«, doseže okvir pri najmanjši masi največjo možno stabilnost. Vsak sestavni del ima več funkcij; nekateri na primer podpirajo druge dele ali pa so del številnih konstrukcijskih stičišč. Pri oblikovanju tega zapletenega sistema so člani Enningove ekipe ugotovili, da večfunkcijski pristop zahteva okoli 17 % manj delov kot oblike prejšnjega okvira.


3. Popolni rezultati brez bolečin

V zgodnjih devetdesetih letih 20. stoletja je ekipa škotskih izumiteljev razvila sistem, ki s pomočjo neinvazivne tehnologije laserskega skeniranja v četrt sekunde ustvari popolno in podrobno sliko pacientove mrežnice, s čimer so stresne preiskave oči postale zgodovina.


Na kratko:

Izumitelj: Douglas Anderson, Robert Henderson in Roger Lucas (VB)
Izum: Laserski oftalmoskop za skeniranje
Področje: Zdravstveno varstvo
Podjetje: Optos Plc

V zgodnjih devetdesetih letih 20. stoletja je mladi sin Douglasa Andersona prestajal redne preglede oči. Ti so bili neprijetni, še zlasti za tako mladega otroka, njihovi rezultati pa so bili v najboljšem primeru nepopolni.

Leta 1992 je Douglasov sin, ki je imel tedaj 5 let, oslepel na eno oko zaradi prepoznega odkritja odstopa mrežnice. Anderson se je posvetil iskanju otrokom prijazne metode a izvedbo pregleda mrežnice, s katero bi se brez potrebe po razširitvi zenice ustvarile popolne in temeljite slike.

Po nekaj letih testiranj v okviru podjetja Crombie Anderson, britanskega podjetja za svetovanje pri projektiranju izdelkov, je Anderson skupaj z Robertom Hendersonom, inženirjem optične tehnologije, ki je tedaj delal kot zunanji svetovalec, ter Rogerjem Lucasom patentiral prvi laserski oftalmoskop za skeniranje, s katerim je možno skenirati zelo širok predel mrežnice. Istega leta je Douglas ustanovil novo podjetje Optos s sedežem v mestu Dunfermline na Škotskem. Le-to je nastalo iz podjetja Crombie Anderson in je že pred svojo prvo javno ponudbo na londonski borzi februarja 2006 poskrbelo za revolucijo v načinu izvajanja pregledov oči. Na dan, ko s začele delnice podjetja kotirati na borzi, je podjetje zbralo za 54 milijonov ameriških dolarjev kapitala v vrednostnih papirjih.

Podjetje Optos je sicer s svojim poslovanjem pričelo v Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike, vendar pa je odtlej svojo distribucijo razširilo še na Kanado in celinsko Evropo, tako da danes posluje tudi v Franciji, Nemčiji, na Norveškem, v Španiji in Švici.

Podjetje Optos je v letu 2007 v obdobju do 30. septembra ustvarilo 86,8 milijona ameriških dolarjev prihodkov, kar predstavlja 28-odstotno rast glede na prejšnje leto.

Kako deluje

Laserski oftalmoskop za skeniranje podjetja Optos je zaščitena medicinska naprava, s katero je možno opraviti popoln pregled mrežnice. Za razliko od tradicionalnih načinov pregledovanja mrežnice ta naprava uporablja laserski žarek zelo majhne moči, s katerim ustvari visoko ločljivo digitalno sliko izjemno širokega polja, na kateri se z enim samim skeniranjem zajame približno 82 odstotkov mrežnice.

Laserski sistem za skeniranje združi dva laserja majhne moči v en sam žarek, ki se ga nato projicira na pacientovo mrežnico in krmili prek 200-stopinjskega kota skeniranja. Svetloba, ki se odbije od mrežnice, se nato vrne prek sistema za skeniranje in s pomočjo visoko občutljivih fotodiod pretvori v električne impulze. Ti impulzi se nato izmenoma digitalizirajo in formatirajo, s čimer se ustvari digitalna slika, ki jo je moč shraniti in kasneje primerjati z drugimi slikami. Pregled mrežnice je moč opraviti v četrt sekunde, pri čemer ni potrebe po razširitvi zenice, medtem ko tradicionalne metode slikanja mrežnice trajajo dlje, so bolj invazivne in manj prijazne do pacienta.


4. Da Vincijeve roke

Redki so posamezniki, ki prispevajo dva tako trajna in komercialno upravičena izuma na enem področju – še redkejši pa so posamezniki, ki se lahko pohvalijo, da so pri tem izboljšali življenja več milijonov ljudi. Eden izmed takšnih je inženir biomedicine Philip S. Green iz podjetja SRI International, nepridobitne raziskovalne ustanove, nekoč znane pod nazivom Raziskovalni inštitut Stanford (Stanford Research Institute) z univerze v Stanfordu.

Na kratko:

Izumitelj: Philip S. Green (ZDA)
Izum: Sistem za telekirurgijo in metoda s teleprisotnostjo
Podjetje: SRI International

Od svojih začetkov v poznih šestdesetih letih 20. stoletja je Green lansiral več kot dva ducata izumov, s pomočjo katerih je ultrazvok postal uporabno orodje medicinske diagnostike. V osemdesetih letih 20. stoletja je začel z razvijanjem izuma, ki danes postaja najbolj uporabljan in zaupanja vreden sistem za najbolj neinvazivno kirurgijo.

Green je združil najnovejše dosežke na področju miniaturnih kamer, stereoskopskih zaslonov, robotike in sistemov za daljinsko upravljanje ter tako izdelal prototip, ki kirurgom omogoča take vidne in otipljive občutke, kot da bi v bolnika posegali s svojimi rokami – čeprav operacijo prek drobnih odprtih izvajajo robotske roke.

Vojska ZDA je v tem prepoznala način, ki bi kirurgom v oddaljenih bolnišnicah omogočal zdravstveno oskrbo ranjencev, še preden bi ti izkrvaveli na bojnem polju, zato je odobrila znatna sredstva za razvoj prototipa, ki je bil do takrat znan pod nazivom Greenov sistem za teleprisotnost (Green Telepresence System). Ekipa je pričela s kliničnim testiranjem v Belgiji in hitro dokazala, da Greenov sistem za teleprisotnost kirurgom omogoča ne le izjemen nadzor nad njihovimi instrumenti ampak tudi edinstven vpogled v telo prek povečane tridimenzionalne video slike območja operacijskega posega.

Prvotno je bil sistem znan pod nazivom Mona (po Da Vincijevi Mona Lizi), nato pa so ga leta 1999 v čast možu, ki je izumil prvega robota, preimenovali v »Da Vincijevega kirurškega robota« (»Da Vinci Surgical Robot«). Leta 2000 je postal prvi robotski kirurški sistem, ki je dobil dovoljenje ameriškega Urada za živila in zdravila (US Food and Drug Administration) za splošno laparoskopsko kirurgijo, nadalje pa še dovoljenje za uporabo pri srčnih, uroloških in ginekoloških posegih ter posegih v prsni koš.

Kako deluje

Da Vincijev robotski kirurški sistem omogoča kirurgom izvedbo kompleksnih posegov, npr. v srčni kirurgiji, prek zarez, ki merijo vsega 1-2 centimetra. Sestavljen je iz štirih robotskih rok, od katerih je vsaka opremljena z enim mikro-orodjem: ena roka se uporablja za manipulacijo, ena za rezanje, tretja za izžiganje, četrta pa za šivanje. Roke so nameščene na premičnem vozniku poleg operacijske mize, kirurg pa pri tem sedi na izpopolnjeni in ergonomsko oblikovani nadzorni konzoli s povečanim tridimenzionalnim pogledom na območje posega.

Procesorji in programska oprema sistema Da Vinci pretvorijo gibe kirurgov v izjemno natančne poteze mikro-orodij, od katerih je vsako opremljeno s stabilizirano kamero, ki kirurgu omogoča popoln in stabilen pregled nad dogajanjem znotraj pacientovega telesa. Vsako izmed mikro-orodij je opremljeno s svojim lastnim mikroprocesorskim čipom, ki sistemu pomaga kirurgove izjemno natančne ukaze pretvoriti v reze in šive, ki so mirnejši in natančnejši od tistih, ki bi jih s pomočjo standardnega skalpela in povečanega pogleda lahko izvedla katerakoli človeška roka. Sistem je opremljen tudi s patentiranima sistemoma za sorazmerno gibanje in zmanjšanje tresenja rok.

---

Evropski patentni forum se nadaljuje še jutri, 7. maja s srečanjem strokovnjakov ob predstavitvi tem, povezanih s klimatskimi spremembami in intelektualno lastnino pod skupnim naslovom »Patentna praksa in eko-inovacije«

Več o podelitvi nagrad v novicah EPU


E-novice

Prijavljam se na e-novice:


Se želite odjaviti?

Arhiv

2019
oktober (4)  september (6)  avgust (6)  julij (6)  junij (12)  maj (11)  april (14)  marec (14)  februar (10)  januar (5) 
2018
december (9)  november (8)  oktober (5)  september (7)  avgust (4)  julij (4)  junij (5)  maj (6)  april (5)  marec (9)  februar (6)  januar (7) 
2017
december (11)  november (2)  oktober (8)  september (9)  avgust (6)  julij (4)  junij (3)  maj (6)  april (7)  marec (8)  februar (4)  januar (4) 
2016
december (7)  november (3)  oktober (5)  september (7)  avgust (1)  julij (5)  junij (4)  maj (4)  april (8)  marec (3)  februar (3)  januar (3) 
2015
december (8)  november (4)  oktober (4)  september (7)  avgust (6)  julij (7)  junij (7)  maj (13)  april (10)  marec (8)  februar (6)  januar (2) 
2014
december (5)  november (7)  oktober (10)  september (5)  avgust (7)  julij (10)  junij (13)  maj (9)  april (5)  marec (10)  februar (14)  januar (12) 
2013
december (9)  november (5)  oktober (9)  september (5)  avgust (2)  julij (4)  junij (3)  maj (2)  april (6)  marec (6)  februar (1)  januar (3) 
2012
december (2)  november (3)  oktober (7)  september (4)  avgust (1)  julij (1)  junij (5)  maj (5)  april (4)  marec (6)  februar (1)  januar (2) 
2011
december (9)  november (1)  oktober (6)  september (5)  avgust (3)  julij (10)  junij (12)  maj (8)  april (8)  marec (12)  februar (10)  januar (6) 
2010
december (6)  november (8)  oktober (11)  september (3)  avgust (2)  julij (10)  junij (12)  maj (9)  april (13)  marec (11)  februar (5)  januar (9) 
2009
december (8)  november (7)  oktober (9)  september (1)  avgust (1)  julij (2)  junij (6)  maj (7)  april (7)  marec (5)  februar (5)  januar (6) 
2008
december (6)  november (6)  oktober (10)  september (7)  avgust (9)  julij (4)  junij (4)  maj (6)  april (5)  marec (3)  februar (4)  januar (8) 
2007
december (8)  november (3)  oktober (6)  september (6)  avgust (3)  julij (2)  junij (4)  maj (2)  april (4)  marec (1)  februar (6)  januar (1) 
2006
december (6)  november (4)  oktober (12)  september (3)  avgust (3)  julij (5)  junij (7)  maj (5)  april (5)  marec (4)  februar (6) 
2005
december (4)  oktober (5)  september (1)  avgust (1)  julij (2)  junij (3)  maj (2)  april (1) 
Naslovnica | O uradu | O intelektualni lastnini | Priročnik za izumitelje | Za novinarje | Kontakt in podatki