Imetnik pravice intelektualne lastnine lahko izbira med uporabo ukrepov civilne, kazenske in upravne narave
1. Civilni ukrepi
Za spore v zvezi s pravicami intelektualne lastnine je izključno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani. Imetnik lahko pri tem sodišču vloži:
- tožbo zaradi kršitve pravic in uveljavlja enega ali več tožbenih zahtevkov (npr. prepoved kršitve, odstranitev predmetov kršitve iz gospodarskih tokov, uničenje predmetov kršitve, povrnitev škode, objavo sodbe, pri kršitvah avtorske in sorodnih pravic tudi civilno kazen),
- predlog za izdajo začasne odredbe.
Sodišče odloča na podlagi zakonodaje, ki ureja posamezno pravico intelektualne lastnine, in drugih civilnih predpisih (npr. Obligacijski zakonik, Zakon o pravdnem postopku, Zakon o izvršbi in zavarovanju). Zoper odločitev okrožnega sodišča je dovoljena pritožba na Višje sodišče v Ljubljani, odločitev tega sodišča pa se lahko izpodbija le še z izrednimi pravnimi sredstvi (npr. revizija in zahteva za varstvo zakonitosti pri Vrhovnem sodišču RS, obnova postopka na prvostopenjskem sodišču).
2. Kazenski ukrepi
Ti ukrepi sodijo v pristojnost policije, državnega tožilstva in krajevno pristojnih okrajnih sodišč.
Kršitve pravic intelektualne lastnine lahko pomenijo tudi kaznivo dejanje. Kazenski zakonik Republike Slovenije (KZ-1) določa med drugim naslednja kazniva dejanja:
- kršitev moralnih avtorskih pravic (147. člen KZ-1)
- kršitev materialnih avtorskih pravic (148. člen KZ-1)
- kršitev avtorski sorodnih pravic (149. člen KZ-1)
- neupravičena uporaba tuje oznake ali modela (233. člen KZ-1)
- neupravičena uporaba tujega izuma ali topografije (234. člen KZ-1).
Prvi prvem kaznivem dejanju sta zagroženi denarna kazen ali kazen zapora do enega leta, pri ostalih kaznivih dejanjih pa je zagrožena kazen zapora celo do osem let.
Poleg fizičnih oseb so v primeru storitve navedenih kaznivih dejanj kazensko odgovorne tudi pravne osebe (Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja). Zagrožene kazni za pravne osebe so denarna kazen, odvzem premoženja, prenehanje pravne osebe itd.
Razen pri kaznivem dejanju kršitev avtorske pravice, kjer se pregon storilca kaznivega dejanja začne na predlog oškodovanca, teče postopek pri navedenih kaznivih dejanjih po uradni dolžnosti. Imetnik pravice lahko poda ovadbo zaradi storitve kaznivega dejanja pri policiji ali državnem tožilstvu.
Povezave: Policija – Državno tožilstvo RS – Sodišča
3. Upravni ukrepi
Upravne ukrepe izvajajo carinski organi in Tržni inšpektorat RS.
a) Ukrepi carinskih organov
Carinske ukrepe v zvezi s kršitvami pravic intelektualne lastnine ob vnosu ponarejenega blaga v Republiko Slovenijo oziroma iznosu iz nje določajo:
- Zakon o izvajanju carinskih predpisov Evropske skupnosti (UL RS št. 25/2004, št. 111/2007),
- Uredba Sveta (ES) št. 1383/2003 z dne 22. 7. 2003 o carinskem ukrepanju zoper blago, glede katerega obstaja sum, da krši določene pravice intelektualne lastnine in o ukrepih, ki jih je treba sprejeti zoper blago, glede katerega je ugotovljeno, da je kršilo take pravice* (UL L 196, 2.8.2003, str. 7),
- Uredba Komisije (ES) št. 1891/2004 z dne 21. 10. 2004 o sprejemu določb za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1383/2003 o carinskem ukrepanju zoper blago, glede katerega obstaja sum, da krši določene pravice intelektualne lastnine, in o ukrepih, ki jih je treba sprejeti zoper blago, glede katerega je ugotovljeno, da je kršilo take pravice (UL L 328, 30.10.2004, str. 16).
- Uredba Komisije (ES) št. 1172/2007 z dne 5. oktobra 2007 o spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 1891/2004 ... (UL L 261, 6.10.2007, str. 12)
Postopek za izvedbo ukrepov se začne na zahtevo imetnika pravice ali po uradni dolžnosti. Za njihovo izvajanje so pristojni carinski organi.
Splošno zahtevo, ki velja eno leto, vloži imetnik pravice pri Generalnem carinskem uradu. Če ta ugodi zahtevi, obvesti o njej vse carinske urade. Če carinski organi v tem času pri opravljanju svojih nalog odkrijejo blago, za katerega sumijo, da bi lahko kršilo kakšno pravico intelektualne lastnine, lahko takšno blago začasno zadržijo, o čemer obvestijo imetnika pravice in posestnika blaga. V času zadržanja blaga (3 delovne dni za hitro pokvarljivo blago, 10 delovne dni za ostalo blago) se mora imetnik pravice odločiti, ali bo vložil tožbo zaradi kršitve pravice, posestnik blaga pa, ali bo vztrajal pri tem, da blago ne krši pravice intelektualne lastnine. Od tega so odvisni nadaljnji ukrepi carinskih organov. Če imetnik pravice vloži tožbo, se blago zaseže do pravnomočne odločitve sodišča, po pravnomočnosti sodbe o ugotovljeni kršitvi pravice pa se praviloma uniči, če pa je imetnik pravice na sodišču neuspešen, se blago prepusti.
Uničenje zadržanega blaga pa je možno tudi brez sodne odločitve, in sicer, če posestnik blaga ne odgovori na obvestilo carinskih organov o začasnem zadržanju, ali če se posestnik blaga in imetnik pravice tako dogovorita (skrajšani postopek).
Začetek postopka po uradni dolžnosti sproži carinski organ, če ugotovi da je blago očitno ponarejeno ali piratsko. Blago za tri delovne dni zadrži,. Če imetnik v tem času vloži zahtevo za ukrepanje, se postopek nadaljuje tako, kot je opisano zgoraj..
Povezave: Carinska uprava RS
b) Ukrepi Tržnega inšpektorata RS
Tržni inšpektorat RS lahko v zvezi s pravicami industrijske lastnine ukrepa na zahtevo predvsem z vidika nelojalne konkurence (Zakon o varstvu konkurence), pri avtorski in sorodnih pravicah pa opravlja po uradni dolžnosti nadzor nad izvajanjem nekaterih določb zakona, s katerimi so nekatere kršitve določene kot prekrški (Zakon o avtorski in sorodnih pravicah).
Tržni inšpektorji lahko na podlagi Zakona o inšpekcijskem nadzoru, Zakona o tržni inšpekciji in Zakona o prekrških med drugim vstopijo v prostore, opravijo preglede (objektov, postrojev, naprav, predmetov, poslovnih knjig, pogodb, listin itd.), zaslišijo stranke in priče, vzamejo vzorce blaga, reproduirajo listine,
preverijo, ali je na računalnikih nameščena legalna programska oprema, zasežejo piratsko blago itd. V primeru kršitev lahko sprejmejo predvsem dve vrsti ukrepov:
- odredijo odpravo pomanjkljivosti v določenem roku (ureditvena odločba) in
- izdajo odločbo o prekršku, v kateri med drugim izrečejo globo in morebitne stranske sankcije (odvzem predmetov).
Zoper odločitve tržnega inšpektorata se lahko vloži zahteva za sodno varstvo pri pristojnem okrajnem sodišču.
Povezave: Tržni inšpektorat RS
* Blago, ki krši pravico intelektualne lastnine, pomeni:
(a) "ponarejeno blago", in sicer:
(i) blago, skupaj z embalažo, ki brez dovoljenja nosi blagovno znamko, ki je bodisi enaka blagovni znamki, veljavno registrirani glede istovrstnega blaga, bodisi je v njenih bistvenih lastnostih ni mogoče razlikovati od take blagovne znamke, in ki s tem krši pravice imetnika blagovne znamke po pravu Skupnosti, določene z Uredbo Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o blagovni znamki Skupnosti, ali po pravu države članice, v kateri je bila vložena zahteva za ukrepanje carinskih organov;
(ii) vsak simbol blagovne znamke (vključno z logotipom, etiketo, nalepko, brošuro, navodili za uporabo ali garancijskim dokumentom, na katerem je tak simbol), tudi če je postavljen ločeno, pod istimi pogoji kakor blago iz točke (i);
(iii) embalaže, na katerem so blagovne znamke ponarejenega blaga, postavljene ločeno, pod istimi pogoji kakor blago iz točke (i);
(b) "piratsko blago", torej blago, ki je kopija ali ga utelešajo kopije, izdelane brez soglasja bodisi imetnika avtorske ali sorodne pravice ali nosilca pravice iz modela, ne glede na to, ali je registrirana po nacionalnem pravu, bodisi osebe s pooblastilom nosilca pravice v državi izdelave, kadar izdelava teh kopij pomeni kršitev omenjene pravice po Uredbi Sveta (ES) št. 6/2002 z dne 12. decembra 2001 o modelih Skupnosti ali po pravu države članice, v kateri je vložena zahteva za carinsko ukrepanje;
(c) blago, ki v državi članici, v kateri je bila vložena zahteva za carinsko ukrepanje, krši:
(i) patent po pravu te države članice;
(ii) dodatni varstveni certifikat, kakršen je določen z Uredbo Sveta (EGS) št. 1768/92 ali Uredbo (ES) št. 1610/96 Evropskega parlamenta in Sveta;
(iii) nacionalno žlahtniteljsko pravico po pravu te države članice ali žlahtniteljsko pravico Skupnosti, kakršna je določena v Uredbi Sveta (ES) št. 2100/94;
(iv) označbe porekla ali geografske označbe po pravu te države članice ali po uredbah Sveta (EGS) št. 2081/92 in (ES) št. 1493/1999;
(v) geografska poimenovanja, kakršna so določena v Uredbi Sveta (EGS) št. 1576/89.