Skoči do osrednje vsebine

Za varovanje intelektualne lastnine so postopki uveljavljanja pravic v primeru kršitev še pomembnejši od same pridobitve pravic intelektualne lastnine.

Pridobitev pravic intelektualne lastnine, kamor sodijo patenti, dodatni varstveni certifikati, modeli, znamke, geografske označbe, avtorske in sorodne pravice, registrirane topografije polprevodniških vezij, žlahtniteljske pravice in firme, je pomemben korak za varovanje tovrstnega premoženja. Toda še pomembnejši so postopki, s katerimi te pravice uveljavljamo oziroma branimo v primeru njihove kršitve.

Kršitev pravic

Kršitev pravic intelektualne lastnine je podana, kadar nekdo uporablja predmet varstva pravice intelektualne lastnine brez soglasja imetnika te pravice, razen če zakonodaja dovoljuje takšno uporabo.

V takšnih primerih gre za dovoljene izjeme ali omejitve pravic imetnika, kar pomeni, da imetnik pravice zoper to osebo ne more uspešno uveljavljati svojih pravic. Pristojni organi ugotavljajo, ali dejanja tretjih oseb glede na okoliščine posameznega primera in uporabljivo zakonodajo pomenijo kršitev pravice intelektualne lastnine ter v primeru ugotovljene kršitve ukrepajo v skladu s svojimi pristojnostmi.

Za izvajanje ukrepov v zvezi z uveljavljanjem pravic intelektualne lastnine ni pristojen Urad za intelektualno lastnino, vendar pa sodeluje z drugimi organi, ki takšne pristojnosti imajo. Od okoliščin primera oziroma načina kršitve je odvisno, kateri državni organ lahko v okviru svojih pristojnosti pomaga imetniku pravic.

Imetnik lahko pridobi informacije o možnih ukrepih v primeru kršitev pri naslednjih državnih organih:

Pravno pomoč lahko imetniku nudijo odvetniki oziroma odvetniške pisarne, v nekaterih primerih pa tudi patentni zastopniki ali zastopniki za modele in znamke, ki so registrirani pri Uradu za intelektualno lastnino.

Ukrepi pri kršitvah

Imetnik pravice intelektualne lastnine lahko izbira med uporabo ukrepov civilne, kazenske in upravne narave.

Civilni ukrepi

Za spore v zvezi s pravicami intelektualne lastnine je izključno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani. Imetnik lahko pri tem sodišču vloži:

  • tožbo zaradi kršitve pravic, s katero uveljavlja enega ali več tožbenih zahtevkov (na primer prepoved kršitve, odstranitev predmetov kršitve iz gospodarskih tokov, uničenje predmetov kršitve, povrnitev škode, objavo sodbe, pri kršitvah avtorske in sorodnih pravic tudi civilno kazen),
  • predlog za izdajo začasne odredbe.

Sodišče odloča na podlagi zakonodaje, ki ureja posamezno pravico intelektualne lastnine, in drugih civilnih predpisov (na primer Obligacijski zakonik, Zakon o pravdnem postopku, Zakon o izvršbi in zavarovanju). Zoper odločitev okrožnega sodišča je dovoljena pritožba na Višje sodišče v Ljubljani, odločitev tega sodišča pa se lahko izpodbija le še z izrednimi pravnimi sredstvi (na primer revizija in zahteva za varstvo zakonitosti pri Vrhovnem sodišču, obnova postopka na prvostopenjskem sodišču).

V primeru obstoja dejanja nelojalne konkurence lahko imetnik kršene pravice vloži tudi tožbo v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo konkurence.

Kazenski ukrepi

Ti ukrepi sodijo v pristojnost policije, državnega tožilstva in krajevno pristojnih okrajnih sodišč.

Kršitve pravic intelektualne lastnine lahko pomenijo tudi kaznivo dejanje. Kazenski zakonik Republike Slovenije (KZ-1) določa med drugim naslednja kazniva dejanja:

  • kršitev moralnih avtorskih pravic (147. člen KZ-1),
  • kršitev materialnih avtorskih pravic (148. člen KZ-1),
  • kršitev avtorski sorodnih pravic (149. člen KZ-1),
  • neupravičena uporaba tuje oznake ali modela (233. člen KZ-1),
  • neupravičena uporaba tujega izuma ali topografije (234. člen KZ-1).

Prvi prvem kaznivem dejanju sta zagroženi denarna kazen ali kazen zapora do enega leta, pri ostalih kaznivih dejanjih pa je zagrožena kazen zapora celo do osem let.

Poleg fizičnih oseb so v primeru storitve navedenih kaznivih dejanj kazensko odgovorne tudi pravne osebe (Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja). nekatere izmed zagroženih kazni za pravne osebe so denarna kazen, odvzem premoženja, prenehanje pravne osebe.

Razen pri kaznivem dejanju kršitev avtorske pravice, kjer se pregon storilca kaznivega dejanja začne na predlog oškodovanca, teče postopek pri navedenih kaznivih dejanjih po uradni dolžnosti. Imetnik pravice lahko poda ovadbo zaradi storitve kaznivega dejanja pri policiji ali državnem tožilstvu.

Upravni ukrepi

Upravne ukrepe izvajata Finančna uprava in Tržni inšpektorat.

Uveljavljanje pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov

Carinske ukrepe v zvezi s kršitvami pravic intelektualne lastnine ob vnosu domnevno ponarejenega blaga v Republiko Slovenijo oziroma iznosu iz nje določajo uredbe Evropskega parlamenta in Sveta ter Vlade Republike Slovenije.

Postopek za izvedbo ukrepov se začne na zahtevo imetnika pravice ali po uradni dolžnosti.

Imetnik pravice lahko pri Finančni upravi (Generalni finančni urad) vloži zahtevo za carinsko ukrepanje, v kateri poda informacije o blagu in o kontaktnih podatkih oseb, ki jih je treba obvestiti v primeru suma, da se z blagom kršijo pravice intelektualne lastnine. S tem se carinskemu organu olajša prepoznavanje blaga, na drugi strani pa taka zahteva pospeši postopek, saj sta mu tako imetnik pravice kot kontaktna oseba že znani. O izdani odločbi Generalni finančni urad obvesti vse finančne urade.

V primeru suma o kršitvi se blago začasno zadrži, o čemer carinski organ obvesti tako imetnika pravice na eni strani kot deklaranta oziroma uvoznika ali lastnika blaga na drugi strani. Če se vpletene osebe ne dogovorijo o uničenju blaga, mora imetnik pravice pred sodiščem dokazati, da so bile njegove pravice kršene.

Blago, za katero se ugotovi, da se z njim kratijo pravice intelektualne lastnine, se praviloma uniči.

Začetek postopka po uradni dolžnosti sproži carinski organ, če ugotovi da je blago očitno ponarejeno ali piratsko. Carinski organ blago zadrži za tri delovne dni in če imetnik v tem času vloži zahtevo za ukrepanje, se postopek nadaljuje tako, kot je opisano zgoraj.

Ukrepi Tržnega inšpektorata

Pri avtorski in sorodnih pravicah Tržni inšpektorat opravlja po uradni dolžnosti nadzor nad izvajanjem nekaterih določb zakona, s katerimi so nekatere kršitve določene kot prekrški (Zakon o avtorski in sorodnih pravicah).

Tržni inšpektorji lahko na podlagi Zakona o inšpekcijskem nadzoru, Zakona o tržni inšpekciji in Zakona o prekrških med drugim vstopijo v prostore, opravijo preglede (objektov, prostorov, naprav, predmetov, poslovnih knjig, pogodb, listin, in podobno), zaslišijo stranke in priče, vzamejo vzorce blaga, reproducirajo listine, preverijo, ali je na računalnikih nameščena legalna programska oprema, zasežejo piratsko blago in tako dalje.

V primeru kršitev lahko sprejmejo predvsem dve vrsti ukrepov:

  • odredijo odpravo pomanjkljivosti v določenem roku (ureditvena odločba) in
  • izdajo odločbo o prekršku, v kateri med drugim izrečejo globo in morebitne stranske sankcije (odvzem predmetov).

Zoper odločitve tržnega inšpektorata se lahko vloži zahteva za sodno varstvo pri pristojnem okrajnem sodišču.