Republika Slovenija
Iskanje:

Primeri s področja pravic

 

Ali ste vedeli?

Da je prvo prijavo za slovenski patent vložila 17. oktobra 1991 Fakulteta za elektrotehniko in računalništvo v Ljubljani, in sicer za izum vezja za napetostno zaščito napajanja integriranega CMOS vezja. Patent je bil podeljen 27. novembra 1992 in še vedno velja.

Da je bil prvi patentni zakon beneški statut iz leta 1474, v katerem je Beneška republika z odlokom zahtevala, da se nove in inventivne naprave po začetku praktične uporabe prijavijo Republiki, ki jim zagotavlja 20-letno pravno varstvo pred morebitnimi ponaredki.

Da je verjetno najmlajša izumiteljica s patentom štiriletna Sydney C. Dittman iz Houstona v ZDA, ki je leta 1993 dobila patent za izum pripomočka za prijem okroglih vratnih kljuk.

Da je Alexander Graham Bell 14. februarja 1876 zaprosil za patent za telefon le nekaj ur pred Elishem Greyem. Če bi s svojo prijavo čakal še en dan, bi danes za izumitelja telefona veljal Elisha Grey.

Da je osemletna Mary Speath iz ZDA leta 1946 v želji, da bi ohranila svojo priljubljeno jed - žitne kosmiče - dalj časa sveže, izumila zavihke z zarezo in jezičkom, kakršne najdemo danes pri večini škatelne embalaže. Žal pa niti ona niti starši niso pomislili, da bi njeno izvirno zamisel patentirali in s tem tudi dobro zaslužili. To so storili 14 let pozneje proizvajalci žitnih kosmičev. Ker Mary svoje zamisli ni patentirala oziroma razkrila javnosti, so morali vsi drugi precej dlje, kot bi bilo treba, jesti postane kosmiče.

Da je brajlico, pisavo za slepe, leta 1821 izumil dvanajstletni francoski fantič Louis Braille. Zamisel zanjo je dobil, ko jim je v šoli nekdanji vojak pokazal svoj izum "nočne pisave", ki je z izbočenimi pikami omogočala vojakom prebiranje vojaških sporočil tudi v temi. Louis je to pisavo poenostavil in pri petnajstih že objavil prvo knjigo v brajlici, potem pa jo še izpopolnjeval z dodajanjem glasbenih in matematičnih simbolov. Do leta 1868 se je brajlica razširila po vsem svetu in slepi jo danes uporabljajo za komuniciranje v skoraj vseh državah sveta.

Da so samolepilni lističi, ki jih danes uporablja na milijone ljudi po vsem svetu, rezultat spodletelega poskusa izumitelja dr. Spencerja Silverja, da bi ustvaril močnejše lepilo za lepilni trak. Toda namesto močnejšega je izdelal še šibkejšega, ki pa je imelo to čudno lastnost, da ga je bilo mogoče ponovno uporabiti, in če si ga odstranil s površine, za seboj ni puščalo lepljivih sledi. Silver je to čudno lepilo leta 1970 patentiral, čeprav ni vedel, kaj bi pravzaprav z njim počel. Štiri leta pozneje je njegov znanec slučajno odkril, kako zelo uporabno je. Da mu označevalni lističi v cerkveni pesmarici ne bi venomer izpadali, jih je prelepil s Spencerjevim lepilom in jih po potrebi spet odlepil, ne da bi poškodoval knjigo. To je bil začetek razvoja samolepilnih lističev, kakršne poznamo danes.

Da je sendvič leta 1762 izumil angleški politik John Montagu, četrti grof Sandwich. Nekega dne je med igranjem kart postal lačen. Da mu ne bi bilo treba zapustiti igralne mize, je ukazal služabniku, naj mu prinese nekaj rezin mesa in kruha. Meso je potem naložil med kruh in ob metanju kart zadevo veselo pospravil. Tak način priprave obroka je v trenutku postal popularen in je še danes med najbolj priljubljenimi prigrizki na svetu.

Da je filter za kavo izumila nemška gospodinja Melitta Bentz. Velika ljubiteljica kave je napovedala vojno kavni usedlini. Poskuse je delala z različnimi materiali in metodami, dokler se nazadnje ni odločila, da bo njenim namenom še najbolje služil sinov pivnik. Malo ga je obrezala in položila na dno preluknjanega medeninastega lonca. Svoj izum je patentirala in leta 1908 z možem ustanovila podjetje. Gospodinjstva po vsem svetu še danes po skoraj sto letih za pripravo jutranje kave uporabljajo metodo in filtre Melitta(r).

Da sta patent za prve kavbojke iz modrega džinsa dobila leta 1837 lastnik trgovine z mešanim blagom Levi Strauss in krojač Jacob Davis. Hlače so bile dokaj izvirne, saj je Davis na vogale žepov in na konec razporka vstavil kovinske zakovice. Prvotne kavbojke, ki so bile zasnovane kot delovna obleka, so bile izdelane iz indigo modrega ali rjavega bombaža. Rjava različica z uporabo ni postajala mehkejša in udobnejša tako kakor indigo modri džins, zato so jo nehali izdelovati.

Naslovnica | O uradu | O intelektualni lastnini | Priročnik za izumitelje | Za novinarje | Kontakt in podatki