Republika Slovenija
Iskanje:

Odgovori na pogosta vprašanja

Kaj so avtorska dela?

Avtorska dela so individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršenkoli način izražene, na primer:

  • govorjena dela, kot so govori, pridige, predavanja;
  • pisana dela, kot so leposlovna dela, članki, priročniki, študije in računalniški programi;
  • glasbena dela z besedilom ali brez besedila;
  • gledališka, gledališko-glasbena in lutkovna dela;
  • koreografska in pantomimska dela;
  • fotografska dela in dela, narejena po postopku, podobnem fotografiranju;
  • avdiovizualna dela;
  • likovna dela, kot so slike, grafike in kipi;
  • arhitekturna dela, kot so skice, načrti ter izvedeni objekti s področja arhitekture, urbanizma in krajinske arhitekture;
  • dela uporabne umetnosti in industrijskega oblikovanja;
  • kartografska dela;
  • predstavitve znanstvene, izobraževalne ali tehnične narave (tehnične risbe, načrti, skice, tabele, izvedenska mnenja, plastične predstavitve in druga dela enake narave).

Kaj ni varovano kot avtorsko delo?

Kot avtorsko delo niso varovani:

  • ideje, načela, odkritja;
  • uradna besedila z zakonodajnega, upravnega in sodnega področja;
  • ljudske književne in umetniške stvaritve.

Kdo velja za avtorja?

Avtor je fizična oseba, ki je delo ustvarila. Avtor je praviloma tisti, čigar ime, psevdonim ali znak je na običajen način naveden na izvirniku ali pri objavi dela.

Kaj je izkoriščanje avtorskega dela?

Kot produkt človekovega duha je avtorsko delo nematerialna dobrina, ki pa jo je možno z določenimi postopki reproducirati v telesni obliki (izdelava kopij) oziroma netelesni obliki (priobčitev javnosti) ali predelati v novo avtorsko delo (prevod, adaptacija), čemur pravimo izkoriščanje avtorskega dela.

Kaj je avtorska pravica?

Avtorska pravica je skupen izraz za številna upravičenja, ki avtorju zagotavljajo uresničevanje premoženjskih (materialnih) in osebnih (moralnih) interesov v zvezi z izkoriščanjem avtorskega dela. Delimo jih na materialne avtorske pravice, moralne avtorske pravice in druge pravice avtorja.

Kaj so materialne avtorske pravice?

Materialne avtorske pravice dajejo avtorju monopol nad posameznimi oblikami izkoriščanja avtorskega dela (pravica do reprodukcije, pravica do javnega izvajanja itd.). Avtor bo svoje materialne interese uresničil tako, da bo sam izkoriščal svoje delo ob izključitvi vseh drugih, ali da bo dopustil izkoriščanje svojega dela komu drugemu proti plačilu.

V zadnjem času se materialne avtorske pravice ne nanašajo več zgolj na izkoriščanje avtorskega dela, ampak tudi na določene oblike razpolaganja s primerki avtorskega dela (pravica distribuiranja, pravic dajanja v najem).

Kaj so moralne avtorske pravice?

Moralne avtorske pravice predstavljajo duhovno vez med avtorjem in njegovim delom. Moralne avtorske pravice zagotavljajo avtorju uresničevanje moralnih interesov v zvezi z njegovim delom, tudi če je pravico do izkoriščanja dela prenesel na drugo osebo.

S pomočjo moralnih avtorskih pravic bo avtor lahko zahteval, da se na vsakem primerku avtorskega dela ali ob vsaki javni priobčitvi avtorskega dela navede njegovo ime, se uprl skazitvi ali okrnitvi svojega dela itd.

Kaj so druge pravice avtorja?

Poleg materialnih avtorskih pravic obstajajo še premoženjska upravičenja, ki niso monopolne narave, temveč avtorju zagotavljajo zgolj denarno nadomestilo (sledna pravica, pravica javnega posojanja) ali kak drug premoženjski interes (pravica dostopa).

Kako postane avtorsko delo varovano?

Avtorska pravica pripada avtorju na podlagi same stvaritve dela, zato ni potreben noben postopek, da bi bilo delo avtorskopravno varovano. Primer: ko pisatelj napiše roman, je njegovo delo že varovano in ima na njem avtorsko pravico. Avtorska pravica traja za avtorjevega življenja in 70 let po njegovi smrti.

Kaj so sorodne pravice?

Sorodne pravice so pravice fizičnih ali pravnih oseb, ki s svojim prispevkom omogočajo, da so avtorska dela dostopna širši javnosti. Imetniki sorodnih pravic so izvajalci, proizvajalci fonogramov (zgoščenk, magnetofonskih kaset itd.), filmski producenti, RTV organizacije, založniki in izdelovalci podatkovnih baz. Sorodna pravica traja praviloma 50 let od njenega nastanka.

Kako se pridobi pravica do uporabe avtorskih del?

Pravica do uporabe (izkoriščanja) avtorskih del se praviloma pridobi z avtorsko pogodbo, sklenjeno neposredno z avtorjem ali z ustrezno kolektivno organizacijo avtorjev, ki zastopa avtorje določene vrste avtorskih del.

Kdaj je uporaba avtorskih del prosta?

Zakon dopušča izjeme, ko je uporaba avtorskih del prosta (npr. za potrebe obveščanja javnosti, za potrebe pouka idr.), to je brez avtorjevega dovoljenja in brez plačila honorarja avtorju. Prosto je tudi reproduciranje (kopiranje, presnemavanje) avtorskih del v največ treh primerkih za privatno uporabo fizičnih oseb ali za lastno uporabo znotraj nekaterih javnih ustanov (arhivi, knjižnice, šole).

Za ublažitev škode, ki jo avtorji utrpijo s prostim privatnim reproduciranjem njihovih del, jim zakon priznava posebno pavšalno nadomestilo, ki so ga dolžni plačati proizvajalci oziroma uvozniki proizvodov, ki omogočajo množično kopiranje in presnemavanje avtorskih del.

Kaj je zakonita licenca?

Zakon pozna tudi primere, ko je uporaba avtorskih del dopustna brez avtorjevega dovoljenja, vendar je uporabnik dolžan plačati denarno nadomestilo za uporabo dela (ponatis že objavljenih člankov v periodičnem tisku, objava odlomkov književnih del v čitankah), kar imenujemo zakonita licenca.

Kaj je kolektivno upravljanje avtorskih pravic?

Kolektivno upravljanje avtorskih pravic omogoča avtorjem in drugim imetnikom pravic bolj preprosto in učinkovito upravljanje pravic v razmerah množičnega koriščenja njihovih del, uporabnikom pa enostaven dostop do zakonite uporabe številnih del. Posebej za ta namen se ustanovijo kolektivne organizacije avtorjev, ki nastopajo kot kolektivni zastopnik avtorjev določene vrste del (glasbenih, književnih, avdiovizualnih itd.) iz vse države.

Na podlagi recipročnih sporazumov med ustreznimi kolektivnimi organizacijami iz različnih držav je omogočeno kolektivno upravljanje pravic domačih avtorjev v tujini in tujih avtorjev pri nas. Domačim uporabnikom avtorskih del je na ta način omogočen dostop do repertoarja del avtorjev tako rekoč z vsega sveta.

Kdo je v Sloveniji pristojen za avtorsko pravo?

Urad RS za intelektualno lastnino je pristojen za pripravo zakonodaje s tega področja, za izdajo dovoljenj kolektivnim organizacijam za opravljanje njihove dejavnosti ter za nadzor nad njihovim zakonitim delovanjem.

Doslej je izdal dovoljenje Združenju avtorjev in nosilcev malih in drugih avtorskih pravic Slovenije (Društvo ZAMP Slovenije) za kolektivno upravljanje avtorskih pravic na delih s področja književnosti, znanosti, publicistike in njihovih prevodov, Združenju skladateljev, avtorjev in založnikov za zaščito avtorskih pravic Slovenije (Združenje SAZAS) za kolektivno upravljanje avtorskih pravic na delih s področja glasbe, Zavodu za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije (Zavod IPF) za kolektivno upravljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov na fonogramih in Slovenski avtorski in založniški organizaciji za reprografske pravice (SAZOR – GIZ) za kolektivno upravljanje pravic avtorjev in založnikov del s področja književnosti, znanosti, publicistike in njihovih prevodov v primeru reproduciranja in distribuiranja avtorskih del v korist invalidnih oseb, reproduciranja avtorskih del za privatno in drugo lastno uporabo ter fotokopiranja prek obsega iz 50. člena ZASP.

Urad je izdal tudi tri začasna dovoljenja, in sicer Združenju SAZAS za kolektivno upravljanje avtorskih pravic v primeru kabelske retransmisije avdiovizualnih del, ki velja do ustanovitve ustrezne kolektivne organizacije, Zavodu IPF za kolektivno upravljanje pravice do pravičnega nadomestila za tonsko ali vizualno snemanje varovanih del, ki se izvrši pod pogoji privatne ali druge lastne uporabe iz 50. člena ZASP, ki velja do 31. decembra 2009 ter Avtorski agenciji za Slovenijo (AAS) za kolektivno upravljanje avtorskih in sorodnih pravic v primeru privatnega in drugega lastnega reproduciranja. Slednji je začasno dovoljenje prenehalo veljati 1. julija 2006, nanašalo pa se je le na pobiranje nadomestil, medtem ko je bilo njihovo razdeljevanje v pristojnosti posameznih kolektivnih organizacij in reprezentativnih združenj.

Uredba o zneskih nadomestil za privatno in drugo lastno reproduciranje

>> Odgovori na najpogostejša vprašanja v zvezi s tem (oktober 2006)

Ali se izvajalec lahko odpove svojemu avtorskemu honorarju?

(odgovor na vprašanje organizatorjev prireditev, januar 2009) 

Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (četrti odstavek 151. člena) je glede zgoraj zastavljenega vprašanja jasen: kadar je glavni izvajalec na določeni prireditvi hkrati tudi imetnik avtorskih pravic (lahko je avtor ali je avtorske pravice od avtorja pridobil) na vseh izvajanih delih, se pravice izjemoma lahko upravljajo individualno. To pomeni, da se jim izvajalec lahko odpove oziroma se z organizatorjem prireditve sam dogovori za avtorski honorar, in v tem primeru ustrezna kolektivna organizacija (organizacija z dovoljenjem za kolektivno upravljanje avtorske ali sorodnih pravic na delih z določenega področja, npr. Združenje SAZAS za glasbena dela) ni upravičena do avtorskega honorarja. Izvajalec je lahko tudi skupina dveh ali več izvajalcev.

Primer: če je glavni izvajalec glasbenih del na neki prireditvi tudi imetnik avtorskih pravic na vseh izvajanih delih, Združenje SAZAS ni upravičeno do avtorskega honorarja, če se izvajalec-avtor glede svojih avtorskih pravic z organizatorjem dogovori sam. Izvajalec je lahko tudi skupina dveh ali več izvajalcev, ni nujno, da gre za kantavtorja.

Ali lahko radijske postaje brez posebnega dovoljenja avtorja uporabijo njegovo glasbeno avtorsko delo kot podlago za reklamo ali svoj avizo?

(december 2009)

Predelava ali skazitev dela

Med materialne avtorske pravice sodi tudi izključna pravica predelave (33. člen ZASP). Na njeni podlagi lahko avtor prepove ali dovoli, da se njegovo delo prevede, odrsko priredi, glasbeno aranžira, spremeni ali kako drugače predela. Predelava vključuje tudi primere, ko se prvotno delo v nespremenjeni obliki vključi ali vgradi v novo delo.

Avtor prvotnega dela obdrži izključno pravico do uporabe dela v predelani obliki, razen če se s pogodbo dogovori drugače, ali če ZASP določa drugače.

Pred nedovoljenimi posegi v avtorsko delo varuje avtorja tudi moralna pravica spoštovanja dela (19. člen ZASP). Na njeni podlagi se avtor lahko upre skazitvi in vsakemu drugemu posegu v svoje delo ali vsaki uporabi svojega dela, če bi ti posegi ali uporaba lahko okrnili avtorjevo osebnost.

V primeru spora je za odločanje o vprašanju, ali določen poseg v avtorsko delo predstavlja njegovo nedovoljeno predelavo, pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

Pravno ne zavezujoče mnenje urada je, da uporaba glasbenega avtorskega dela kot podlaga za reklamo ali avizo pomeni predelavo avtorskega dela in bi bilo za takšno uporabo potrebno pridobiti dovoljenje imetnika pravic. To pomeni, da radijske postaje brez dovoljenja imetnikov pravic ne smejo uporabiti glasbenega avtorskega dela kot podlago za reklamo ali svoj avizo.

Pobiranje nadomestil za uporabo varovanih del od tujih oseb

(pojasnilo urada, april 2010)

Kolektivne organizacije, to je pravne osebe, katerim je urad izdal dovoljenje za kolektivno upravljanje avtorske in/ali sorodnih pravic, lahko na podlagi dovoljenja urada upravljajo s temi pravicami zgolj na ozemlju Republike Slovenije. To pomeni, da lahko izstavijo račun vsakemu uporabniku varovanega dela, kadar je bilo to delo uporabljeno na ozemlju Republike Slovenije, in sicer ne glede na prebivališče, državljanstvo oziroma sedež samega uporabnika. Od uporabnika, ki ima sedež v tujini, bi lahko torej kolektivna organizacija terjala plačilo za uporabo varovanega dela le, če bi tuji uporabnik uporabljal dela na ozemlju Republike Slovenije.

Upravljanje avtorske in sorodnih pravic v drugih državah urejajo nacionalne zakonodaje posameznih držav. Kolektivna organizacija, ki ima tovrsten status v Republiki Sloveniji, bi lahko upravljala z avtorsko in/ali sorodnimi pravicami na ozemljih drugih držav le, če za to izpolnjuje predpisane zakonske pogoje te države.


Kolektivno upravljanje pravice do pravičnega nadomestila za tonsko in vizualno snemanje varovanih del

>> Stališče urada (december 2010)

Vloge za kolektivno upravljanje pravice do nadomestila za tonsko ali vizualno snemanje

>> Pojasnilo urada (marec 2013)

Naslovnica | O uradu | O intelektualni lastnini | Priročnik za izumitelje | Za novinarje | Kontakt in podatki