Skoči do osrednje vsebine

Znamka je lahko sestavljena iz znakov ali zvokov, če se lahko s temi znaki blago ali storitve določenega podjetja razlikujejo od blaga ali storitev drugih podjetij ter se ti znaki v registru lahko prikažejo na način, ki pristojnim organom in javnosti omogoči jasno ter natančno določitev predmeta varstva, ki je zagotovljeno njihovemu imetniku.

Varstvo znamke v Sloveniji

Kot znamka se sme registrirati znak ali kombinacija znakov, ki omogočajo razlikovanje blaga ali storitev enega podjetja od blaga ali storitev drugega podjetja.

Postopek za registracijo znamke v Sloveniji se začne s prijavo pri Uradu za intelektualno lastnino.

Prijavo lahko slovenski prijavitelji vložijo sami ali prek zastopnika, ki je vpisan v register zastopnikov pri uradu, tuji pa samo prek zastopnika.

Prijava se vloži bodisi osebno v sprejemni pisarni urada bodisi po pošti oziroma telefaksu. Urad preveri, ali prijava izpolnjuje pogoje za registracijo znamke, ne preverja pa obstoja že prej registriranih enakih ali podobnih znamk. Če prijava izpolnjuje vse predpisane pogoje, jo urad objavi v svojem uradnem glasilu. Imetnik že prej registrirane enake ali podobne znamke lahko v treh mesecih od dneva objave prijave vloži pisni ugovor zoper registracijo.

Pred vložitvijo prijave

Preden vložite zahtevo za registracijo znamke, vam svetujemo, da se pozanimate, kaj se lahko registrira kot znamka, ali je enaka ali podobna znamka že registrirana in kako poteka postopek registracije.

Še posebej pa je pomembno vedeti naslednje:

Pomen registracije znamke

Znamka daje imetniku izključno pravico preprečiti tretjim, da bi brez njegovega soglasja za enako ali podobno blago ali storitve uporabljali znak, ki je enak ali zavajajoče podoben njegovi znamki. Vendar pa registrirana znamka ne izključuje pravice drugega, da registrira enak ali podoben znak za označevanje druge vrste blaga ali storitev, razen če gre za slovečo znamko.

Kaj je znamka?

Blagovna oziroma storitvena znamka je pravno zavarovan znak, če se lahko s tem znakom blago ali storitve določenega podjetja razlikujejo od blaga ali storitev drugega podjetja ter se ta znak v registru lahko prikaže na način, ki pristojnim organom in javnosti omogoči jasno ter natančno določitev predmeta varstva. Znamka je lahko sestavljena iz kakršnihkoli znakov, zlasti besed, vključno s priimki in imeni, ali iz slik, črk, številk, barv, oblike blaga ali njegove embalaže ali zvokov.

Česa ne moremo registrirati kot znamko?

Kot znamka se ne more registrirati znak, ki:

  • ne more biti znamka;
  • je brez slehernega razlikovalnega učinka;
  • lahko v gospodarskem prometu označuje izključno vrsto, kakovost, količino, namen, vrednost, geografski izvor ali čas proizvodnje blaga ali opravljanja storitev ali druge značilnosti blaga ali storitev;
  • je sestavljen izključno iz znakov ali označb, ki so postali običajni v jezikovni rabi ali v dobroverni in ustaljeni praksi trgovanja;
  • je sestavljen izključno iz oblike ali druge značilnosti, ki izhaja iz same narave blaga ali oblike ali druge značilnosti blaga, ki je nujna za dosego tehničnega učinka ali daje blagu bistveno vrednost;
  • nasprotuje javnemu redu ali morali;
  • zavaja javnost, zlasti glede narave, kakovosti ali geografskega izvora blaga ali storitev;
  • vsebuje ali posnema grbe, zastave in druge državne simbole, zavarovane na podlagi 6.ter člena Pariške konvencije, razen če so pristojni organi zanje izdali dovoljenje za registracijo. Na enak način so zavarovani tudi grbi, zastave, simboli, okrajšave in imena mednarodnih meddržavnih organizacij. Slovenskega grba, zastave ali njunih sestavnih delov oziroma slovenske narodne zastave ter besedila in notnega zapisa melodije himne ni mogoče zavarovati ali uporabljati kot znamko. Izjema so kolektivne znamke, katerih nosilci so ministrstva ali Vlada Republike Slovenije (Zakon o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi);
  • vsebuje ali posnema znamenja, embleme ali grbe, ki niso opredeljenis 6.ter členom Pariške konvencije, vendar imajo poseben javni pomen, razen če so pristojni organi zanje izdali dovoljenje za registracijo;
  • je izključen iz registracije v skladu s predpisi, ki zagotavljajo varstvo označb porekla in geografskih označbah;
  • je izključen iz registracije v skladu s predpisi, ki zagotavljajo varstvo tradicionalnih izrazov za vino;
  • je izključen iz registracije v skladu s predpisi, ki zagotavljajo varstvo zajamčenih tradicionalnih posebnosti;
  • je sestavljen iz prej registriranega poimenovanja rastlinske sorte v skladu s predpisi, ki zagotavljajo varstvo žlahtniteljskih pravic, in se nanaša na rastlinske sorte iste ali zelo sorodne vrste, ali vsebuje bistvene elemente tega imena. 

Registracija kolektivne znamke

Pravne osebe, ki združujejo izdelovalce, proizvajalce, ponudnike storitev ali trgovce, ter pravne osebe javnega prava lahko določen znak registrirajo tudi kot kolektivno znamko. Kolektivna znamka pomeni znamko, ki je kot taka navedena ob vložitvi prijave in njen znak omogoča razlikovanje blaga ali storitev članov nosilca te znamke od blaga ali storitev drugih podjetij. Prijavitelj mora skupaj s prijavo predložiti tudi pravilnik o kolektivni znamki.

Česa ne moremo registrirati kot kolektivno znamko?

Kot kolektivna znamka se ne more registrirati znak, če je podan kateri od absolutnih razlogov za zavrnitev znamke. Kolektivna znamka se tudi ne registrira, če ne izpolnjuje pogojev za kolektivno znamko ali če hkrati s prijavo kolektivne znamke ni predložen pravilnik o kolektivni znamki oziroma ta ne določa najnujnejših podatkov, kot tudi, če kolektivna znamka lahko zavaja javnost glede značaja ali pomena znamke ali če pravilnik nasprotuje javnemu redu in morali, razen če prijavitelj odpravi ugotovljeno pomanjkljivost.

Postopek za pridobitev varstva

Postopek za pridobitev varstva znamke pri uradu poteka v nekaj osnovnih korakih.

Preden vložite zahtevo za registracijo znamke, vam svetujemo, da se pozanimate, kaj se lahko registrira kot znamka, kako poteka postopek registracije, kdo vam lahko pri prijavi pomaga in podobno.

Podrobno preučite postopek registracije znamke.

Naziv storitve Institucija
Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino

Ugovor zoper registracijo

Urad popolnega preizkusa prijav znamk, to je preverjanja, ali bi morebitna registracija znamke kršila starejše pravice drugih, ne izvaja. Tovrstni preizkus izvede šele na podlagi ugovora imetnika prejšnje pravice.

Ugovor lahko vloži:

  • imetnik prejšnje znamke;
  • imetnik prej pridobljenega neregistriranega znaka, ki se uporablja v gospodarskem prometu, pridobljenem pred datumom vložitve prijave znamke ali datumom prednostne pravice, če je ta zahtevana;
  • imetnik znamke, ki jo je na svoje ime prijavil posrednik ali zastopnik imetnika brez njegovega soglasja;
  • oseba, ki je upravičena do uporabe označbe porekla ali geografske označbe, za katero je bila prijava vložena v skladu s predpisi Republike Slovenije ali Evropske unije;
  • imetnik prej pridobljene pravice do imena, osebne podobe, avtorske pravice ali druge pravice industrijske lastnine, razen če je imetnik prej pridobljene pravice izrecno soglašal z registracijo take znamke.

Predmet ugovora

Ugovor se lahko vloži zoper registracijo:

Pravna podlaga za vložitev ugovora

Ugovor zoper registracijo nacionalne ali mednarodne znamke lahko temelji na razlogih iz 44. člena Zakona o industrijski lastnini (ZIL-1), zoper znamko EU pa na razlogih iz 8. člena Uredbe o blagovni znamki Evropske unije. Najpogostejša osnova za ugovor je obstoj starejše oziroma prejšnje znamke.

Prejšnja znamka pomeni:

  • znamko, ki je bila registrirana v Republiki Sloveniji na podlagi nacionalne prijave pred datumom vložitve prijave kasnejše znamke ali datumom prednostne pravice, če je ta zahtevana;
  • znamko Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: znamka EU), ki je bila registrirana pred datumom vložitve prijave kasnejše znamke ali datumom prednostne pravice, če je ta zahtevana;
  • znamko, ki je bila registrirana na podlagi mednarodnih pogodb, ki obvezujejo Republiko Slovenijo, pred datumom vložitve prijave kasnejše znamke ali datumom prednostne pravice, če je ta zahtevana;
  • prijave znamk v Republiki Sloveniji, znamke EU in na podlagi mednarodnih pogodb, ki so bile vložene pred datumom prijave kasnejše znamke ali datumom prednostne pravice, če je ta zahtevana, pod pogojem, da so registrirane;
  • neregistriran znak, ki je na datum vložitve prijave znamke ali datum prednostne pravice, če je ta zahtevana, v Republiki Sloveniji znana znamka po 6.bis členu Pariške konvencije.
Naziv storitve Institucija
Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino

Vzdrževanje veljavnosti znamke

Znamka velja deset let od dneva vložitve prijave, vendar se njena veljavnost lahko za enako obdobje neomejeno podaljšuje.

Ne pozabite, da je treba za vzdrževanje znamke vsakih deset let plačati pristojbine. 

V času trajanja znamke spremljajte morebitne kršitve.

Naziv storitve Institucija
Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino

Uradu sporočite spremembe v zvezi z znamko

Urad vodi registre pravic industrijske lastnine. Če želite svojo znamko prenesti na novega imetnika ali ste spremenili ime, naziv firme ali naslov oziroma sedež, je potrebno takšno spremembo vpisati v ustrezen register.

Prav tako se lahko na urad obrnete, če potrebujete potrdilo o znamki iz registra.

Vpis sprememb v register znamk

Naziv storitve Institucija
Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino

Vpis prenosa znamke

Naziv storitve Institucija
Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino

Varstvo znamke v tujini

Znamka se za druge države lahko registrira na tri načine: z nacionalno prijavo v izbrani državi, mednarodno prijavo ali evropsko prijavo.

Nacionalne prijave pri tujih uradih

Nacionalna prijava se vloži pri ustreznem organu države, v kateri želite varstvo znamke. Prijavitelj lahko postopek izvede praviloma le prek zastopnika, ki je vpisan v register zadevne države. Pri večini držav je postopek podoben postopku pred slovenskim uradom, le da nekateri uradi pred registracijo tudi preverijo, ali obstajajo že prej registrirane iste ali podobne nacionalne znamke, kar je lahko razlog za zavrnitev prijave.

Mednarodna prijava

Na osnovi prijave za slovensko znamko ali v primeru nekaterih držav na osnovi slovenske registracije je mogoče registrirati znamko v 124 državah članicah Madridskega sporazuma (vsebina v angleškem jeziku) o mednarodnem registriranju znamk in Protokola k Madridskemu sporazumu (vsebina v angleškem jeziku). Pri mednarodni registraciji je pomemben tudi Skupni pravilnik Protokola k Madridskemu sporazumu o mednarodni registraciji znamk (vsebina v angleškem jeziku).

Naziv storitve Institucija
Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino

Mednarodne pristojbine za registracijo znamke so sestavljene iz osnovne in dopolnilnih pristojbin. Višina pristojbin se določa glede na države, v katerih se zahteva varstvo in glede na število razredov. Informacije o višini mednarodnih pristojbin (vsebina v angleškem jeziku) so na voljo na spletni strani WIPO.

Postopek za registracijo se začne pri slovenskem uradu in nadaljuje pri Svetovni organizaciji za intelektualno lastnino (vsebina v angleškem jeziku) (angleško World Intellectual Property Organization - WIPO) v Ženevi ter organih držav, za katere se zahteva registracija. Prijavitelj potrebuje zastopnika v določenih primerih samo za postopek pred organi posameznih tujih držav.

Dodatne informacije o mednarodni registraciji znamke (vsebina je v angleškem jeziku) so na voljo na spletni strani WIPO.

Zahtevo za spremembo pri mednarodni znamki lahko imetnik registrirane mednarodne znamke vloži:

  • po pošti na naslov:
    World Intellectual Property Organization
    34, chemin des Colombettes, P. O. Box 18
    1211 Geneva 20, Switzerland;
  • po telefaksu;
  • po elektronski pošti.


Evropska prijava

Druga možnost pridobitve varstva znamke v tujini je registracija znamke Evropske unije (angleško EU trade mark - EUTM), ki velja v vseh državah članicah Evropske skupnosti in ima enak učinek na celotnem območju Skupnosti.

Prijavo lahko vloži vsak državljan Slovenije ali pravna oseba, ki ima sedež na njenem ozemlju, pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (angleško European Union Intellectual Property Office - EUIPO) v Alicanteju v Španiji, in sicer sam ali prek zastopnika, ki je vpisan v register tega urada. Prijava se vloži v enem od uradnih jezikov držav članic Evropske skupnosti (tudi v slovenščini), sam postopek registracije pa poteka po izbiri prijavitelja bodisi v angleščini, francoščini, italijanščini, španščini ali nemščini.

Prijava se na EUIPO vloži na enega od treh načinov, bodisi

  • elektronsko;
  • po pošti na naslov:
    European Union Intellectual Property Office
    Avenida de Europa, 4
    E-03008 Alicante;
  • po telefaksu.

Za informacije o pristojbinah za znamko EU oziroma za izračun pristojbin si oglejte ustrezno stran portala EUIPO.

Usklajevanje prakse preizkušanja znamk med uradi za znamke držav članic Evropske unije

Zakon o industrijski lastnini in Pravilnik o vsebini prijave znamke določata minimalne materialne in procesne standarde za postopke registracije znamke. Posamezne zakonske določbe in praksa urada se razvijajo v skladu z razvojem sodne prakse in odločbami sodišč.

S ciljem zagotavljanja doslednosti odločitev in s tem večje pravne gotovosti in predvidljivosti odločb nacionalnih uradov, tudi slovenski urad za intelektualno lastnino s podporo Urada Evropske unije za intelektualno lastnino aktivno sodeluje v Programih usklajevanja (angleško Convergence Programmes).

Programi usklajevanja povezujejo Urad Evropske unije za intelektualno lastninoz nacionalnimi uradi in organizacijami uporabnikov z namenom doseganja soglasja na področjih, kjer imajo uradi za intelektualno lastnino različne prakse.

Uradi po sprejetju skupne ali usklajene prakse o tem skupaj objavijo sporočilo o skupni ali usklajeni praksi.

Sprejete skupne prakse

  • Skupna praksa glede sprejemljivosti klasifikacijskih izrazov (PU1)

    Nadaljevanje uveljavitve razlage sodbe »IP Translator«. Skupna praksa uvaja sklop treh smernic, ki opisujejo merila za preučitev jasnosti in natančnosti izraza (ali njunega neobstoja) in to: pojasnilo, kdaj je opis proizvodov in storitev dovolj jasen in natančen, primere dejavnikov, ki lahko dodajo zadostno jasnost in natančnost ter specifikacijo izrazov s številko razredov. (Objava zadnje spremembe: 20. 2. 2014)
    Smernice in priporočila
  • Izvršitev sodbe IP Translator - usklajena praksa glede klasificiranja blaga in storitev pri registraciji znamke (PU2)

    Sodišče je 19. junija 2012 izreklo sodbo v zadevi C-307/10 "IP Translator" in tako odgovorilo na nekatera vprašanja glede potrebe po jasnosti in natančnosti splošnih navedb v naslovih razredov nicejske klasifikacije. Ta služi kot administrativni pripomoček uporabnikom pri določitvi obsega zaščite znamke (blago in storitve). Z vidika doseganja ustrezne zaščite urad svetuje prijaviteljem znamk, da jasno in natančno opredelijo blago in storitve glede na svoje dejanske potrebe (obseg poslovanja). (Objava zadnje spremembe: 24. 9. 2016)
    Smernice in priporočila
  • Praksa glede navajanja splošnih navedb v naslovih Nicejske klasifikacije

    Nadaljevanje uveljavitve razlage sodbe »IP Translator«. Praksa določa sprejemljive, in kar je za uporabnike pomembneje, 11 nesprejemljivih splošnih navedb v naslovih Nicejske klasifikacije. Urad bo v primeru, da bo vloga za znamko vsebovala katerokoli od 11 splošnih navedb, pozival stranko v postopku k natančnejši in jasnejši specifikaciji nesprejemljive splošne navedbe. (Objava zadnje spremembe: 28. 10. 2015)
    Smernice in priporočila
  • Razlikovalni učinek figurativnih znamk, ki vsebujejo pisne, nerazlikovalne pojme (PU3)

    Skupna praksa na podlagi različnih meril s primeri nakazuje, kdaj naj figurativna znamka, ki vsebuje izključno opisne, nerazlikovalne pojme, uspešno prestane preizkus registrabilnosti, ker je figurativni element dovolj razlikovalen. (Objava: 2. 10. 2015)
    Smernice in priporočila
  • Obseg varstva črno-belih znamk (PU4)

    Zbliževanje različnih načinov obravnavanja znamk v črno-beli tehniki ali sivih odtenkih glede prednostnih pravic, relativnih razlogov za zavrnitev ter resne in dejanske uporabe. (Objava zadnje spremembe: 15. 4. 2014)
    Smernice in priporočila
  • Vpliv nerazlikovalnih ali šibkih elementov pri določanju verjetnosti zmede potrošnikov – preizkus na relativne razloge za zavrnitev registracije znamke (PU5)

    Uskladitev prakse presoje nerazlikovalnih oziroma šibkih elementov zadevnih znamk pri presoji verjetnosti zmede. (Objava zadnje spremembe: 02. 10. 2014)
    Smernice in priporočila
  • Uporaba blagovne znamke v obliki, ki se razlikuje od registrirane (PU8)

    Uradi za intelektualno lastnino evropske mreže znamk in modelov so se v okviru osmega programa usklajevanja uskladili o splošnih merilih preizkusa, kdaj uporaba blagovne znamke v obliki, ki se razlikuje od registrirane, spremeni njen razlikovalni učinek. Merila, ki bodo začela veljati s 15. 1. 2021, se bodo uporabljala v postopkih presoje dokazov o resni in dejanski uporabi registrirane blagovne znamke. (Objava: 15. 10. 2020)
    Smernice in priporočila
  • Skupno sporočilo o prikazu novih vrst znamk

    Sporočilo pojasnjuje prikaze novih vrst znamk in sprejemljivih elektronskih formatov po državah članicah EU.(Objava posodobitve: 3. 4. 2020)
    Smernice in priporočila
  • Razlikovalni učinek tridimenzionalnih znamk, ki vsebujejo besedne in/ali figurativne elemente, kadar oblika sama po sebi ni razlikovalna (PU9)

    Uradi Evropske mreže za intelektualno lastnino so se dogovorili o skupnih merilih preizkusa razlikovalnega učinka tridimenzionalnih znamk, ki ga sestavljajo nerazlikovalna oblika samega blaga, embalaže ter drugi elementi, ki jih zajema tridimenzionalna znamka. (Objava: 1. 4. 2020)
    Smernice in priporočila
  • Preizkušanje formalnih zahtev in razlogov za zavrnitev novih vrst znamk (PU11)

    Uradi za intelektualno lastnino evropske mreže znamk in modelov so v okviru enajstega programa usklajevanja (PU11) sprejeli skupna merila za preizkušanje formalnih zahtev in razlogov za zavrnitev. (Objava: 14. 4. 2021)
    Smernice in priporočila
  • Dokazi v pritožbenem postopku glede znamke: vložitev, struktura in predstavitev dokazov ter obravnava zaupnih dokazov (PU12)

    Skupna priporočila CP12 so prva pobuda za zbliževanje na področju pritožbenih postopkov glede blagovne znamke. Na podlagi te pobude so bile oblikovane smernice v zvezi z vložitvijo, strukturiranjem in predstavitvijo dokazov pred pritožbenimi organi in uradi za intelektualno lastnino držav članic ter obravnavo zaupnih dokazov v odločbah v zvezi s pritožbo glede blagovne znamke.
    Smernice in priporočila
  • Skupna praksa preizkušanja znamk, prijavljenih v slabi veri (PU13)

    Uradi za intelektualno lastnino Mreže Evropske unije za intelektualno lastnino stalno sodelujejo v okviru usklajevanja praks na področju znamk in modelov. Zdaj so se dogovorili o dodatnem dokumentu o skupni praksi na področju znamk, da bi zagotovili skupno razumevanje splošnega pojma slabe vere in drugih pojmov, vključno s terminologijo, povezano z njeno presojo ter dejavnikov in scenarijev, ki se lahko izkažejo za pomembne pri presoji. Skupna praksa vsebuje sklop načel o tem, kako presoditi slabo vero pri prijavah znamk, ne glede na vrsto postopka, v katerem se presoja.
    Smernice in priporočila

Dokumenti in seznami