Republika Slovenija
Iskanje:

Praksa preizkušanja znamk

Usklajevanje prakse preizkušanja znamk med uradi za znamke držav članic EU in EUIPO ter uveljavitev ključnih odločitev sodišč v praksi URSIL.

Zakonodaja

Zakon o industrijski lastnini (ZIL-1-UPB3, UL RS, št. 51/2006 in 100/2013)


Pravilnik o vsebini prijave znamke (UL RS, št. 102/2001)



Zakon o industrijski lastnini in Pravilnik o vsebini prijave znamke določata minimalne materialne in procesne standarde za postopke registracije znamke. Posamezne zakonske določbe in praksa urada se razvijajo v skladu z razvojem sodne prakse in odločbami sodišč. S ciljem zagotavljanja doslednosti odločitev in s tem večje pravne gotovosti in predvidljivosti odločb nacionalnih uradov, tudi Urad RS za intelektualno lastnino s podporo EUIPO aktivno sodeluje v Programih usklajevanja (Convergence Programmes).

Programi usklajevanja povezujejo EUIPO z nacionalnimi uradi in organizacijami uporabnikov z namenom doseganja soglasja na področjih, kjer imajo uradi za intelektualno lastnino različne prakse.

Uradi po sprejetju skupne ali usklajene prakse o tem skupaj objavijo sporočilo o skupni ali usklajeni praksi.

Program usklajevanja trenutno obsega pet projektov, ki vsebinsko segajo od iskanja usklajene prakse glede razvrščanja blaga in storitev ob registraciji znamke ali modela do zakonitosti in interpretacije glede vprašanja, ali črno-bela znamka varuje tudi barvne različice ali ne.


Sprejete skupne prakse

7. Uskladitev grafičnih prikazov modelov
(objava: 15.4.2016)

Uradi za intelektualno lastnino evropske mreže znamk in modelov so se v okviru šestega programa usklajevanja (PO6) dogovorili o prvi skupni praksi glede prikaza modelov. S tem so zagotovili smernice za postopke preizkušanja in usmeritve prijaviteljem modelov glede uporabe ustrezne omejitve obsega in vrste pogledov ter prikazov modelov na nevtralnem ozadju. Poleg tega daje usklajena praksa na voljo pregled sprejemljivih standardov kakovosti, ki jih uradi uporabljajo za prijave modela, prejete v elektronski in papirnati različici.

Več o tem: Sporočilo o skupni praksi in Pogosta vprašanja in odgovori

6.  Razlikovalni učinek figurativnih znamk, ki vsebujejo pisne/nerazlikovalne pojme
(objava: 02.10.2015)

Skupna praksa na podlagi različnih meril s primeri nakazuje, kdaj naj figurativna znamka, ki vsebuje izključno opisne / nerazlikovalne pojme, uspešno prestane preizkus registrabilnosti, ker je figurativni element dovolj razlikovalen.

Več o tem: Sporočilo o skupni praksi št. 6 in Pogosta vprašanja in odgovori.

5.   Vpliv nerazlikovalnih/šibkih elementov pri določanju verjetnosti zmede potrošnikov – preizkus na relativne razloge za zavrnitev registracije znamke
(zadnja sprememba: 02.10.2014)

Uskladitev prakse presoje nerazlikovalnih oziroma šibkih elementov zadevnih znamk pri presoji verjetnosti zmede.

Več o tej sprejeti skupni praksi v: Sporočilo o skupni praksi št. 5 in Pogosta vprašanja in odgovori.

4.  Obseg varstva črno-belih znamk

(zadnja sprememba: 15.04.2014)

Zbliževanje različnih načinov obravnavanja znamk v črno-beli tehniki in/ali sivih odtenkih glede prednostnih pravic, relativnih razlogov za zavrnitev ter resne in dejanske uporabe.

Več o tem: Sporočilo o skupni praksi na področju obsega zaščite črno-belih znamk in Pogosta vprašanja o skupni praksi glede obsega varstva črno-belih znamk.

3.  Skupna praksa glede sprejemljivosti klasifikacijskih izrazov

(zadnja sprememba: 20.02.2014)

Nadaljevanje uveljavitve razlage sodbe »IP Translator«. Skupna praksa uvaja sklop treh smernic, ki opisujejo merila za preučitev jasnosti in natančnosti izraza (ali njunega neobstoja).

  1. Pojasnilo, kdaj je opis proizvodov in storitev dovolj jasen in natančen.
  2. Primeri dejavnikov, ki lahko dodajo zadostno jasnost in natančnost.
  3. Specifikacija izrazov s številko razredov.

Več o tem: Sporočilo o skupni praksi glede sprejemljivosti klasifikacijskih izrazov.

2.  Praksa glede navajanja splošnih navedb v naslovih Nicejske klasifikacije

(zadnja sprememba: 28.10.2015)

Nadaljevanje uveljavitve razlage sodbe »IP Translator«. Praksa določa sprejemljive, in kar je za uporabnike pomembneje, 11 nesprejemljivih splošnih navedb v naslovih Nicejske klasifikacije. Urad bo v primeru, da bo vloga za znamko vsebovala katerokoli od 11 splošnih navedb, pozival stranko v postopku k natančnejši in jasnejši specifikaciji nesprejemljive splošne navedbe.

Več o tem: Sporočilo o usklajeni praksi glede splošnih navedb iz naslovov razredov Nicejske klasifikacije blaga in storitev.

1.  Izvršitev sodbe IP Translator - usklajena praksa glede klasificiranja blaga in storitev pri registraciji znamke
(zadnja sprememba: 24.09.2016)

Sodišče je 19. junija 2012 izreklo sodbo v zadevi C-307/10 "IP Translator" in tako odgovorilo na nekatera vprašanja glede potrebe po jasnosti in natančnosti splošnih navedb v naslovih razredov nicejske klasifikacije. Ta služi kot administrativni pripomoček uporabnikom pri določitvi obsega zaščite znamke (blago in storitve). Z vidika doseganja ustrezne zaščite urad svetuje prijaviteljem znamk, da jasno in natančno opredelijo blago in storitve glede na svoje dejanske potrebe (obseg poslovanja).

Več o tem: Sporočilo o uskladitvi prakse v zvezi s klasificiranjem blaga in storitev pri registraciji znamke. Dokument je bil posodobljen v skladu z novo uredbo o blagovni znamki EU.


Programi usklajevanja praks zajemajo tudi področje modelov (design), in sicer je v teku usklajevanje za:

  • grafični prikaz videzov modela
  • navedba izdelkov (modeli).

 

 

Naslovnica | O uradu | O intelektualni lastnini | Priročnik za izumitelje | Za novinarje | Kontakt in podatki