Skoči do osrednje vsebine

Model je izključna pravica fizične ali pravne osebe, s katero se zavaruje videz izdelka, ki je nov in ima individualno naravo.

Model traja eno ali več petletnih obdobij od datuma vložitve prijave, vendar največ 25 let. Ob plačilu ustreznih pristojbin se lahko obnavlja vsakih pet let.

Če modeli izhajajo iz prijave, ki se nanaša na več videzov izdelkov, se modeli lahko obnovijo v celotnem ali pa v zoženem številu.

V času trajanja modela spremljajte morebitne kršitve.

Varstvo modela v Sloveniji

Postopek za registracijo se začne s prijavo pri Uradu za intelektualno lastnino, ki jo slovenski prijavitelji lahko vložijo sami ali prek zastopnika, ki je vpisan v register zastopnikov pri uradu, tuji pa samo prek zastopnika.

Prijava se vloži bodisi osebno v sprejemni pisarni urada bodisi po pošti oziroma telefaksu. Urad preveri, ali prijava izpolnjuje pogoje za registracijo modela, razen pogoja glede novosti in individualne narave, ki ju mora imetnik modela ob sporu sam dokazovati na sodišču. Če prijava izpolnjuje vse predpisane pogoje, urad objavi registracijo modela v svojem uradnem glasilu. Prijavitelj ima možnost zahtevati tudi odlog objave za največ 12 mesecev.

Model se za Slovenijo lahko registrira tudi po Haaškem sporazumu (vsebina je v angleškem jeziku) o mednarodni registraciji industrijskih modelov (Akt 1960 in Akt 1999) z vložitvijo mednarodne prijave pri Svetovni organizaciji za intelektualno lastnino (vsebina je v angleškem jeziku) (World intellectual property organisation – WIPO) v Ženevi in imenovanjem Slovenije v ustrezni rubriki prijavnega obrazca.

Pred vložitvijo prijave

Preden vložite zahtevo za registracijo modela, vam svetujemo, da se pozanimate, kaj se lahko registrira kot model, ali je vaš videz izdelka resnično nov in ima individualno naravo, kako poteka postopek registracije, kdo vam lahko pri prijavi pomaga in podobno.

Še posebej pa je pomembno vedeti naslednje:

Pomen registracije modela

Registriran model daje imetniku izključno pravico uporabe videza izdelka in prepreči tretjim osebam uporabo brez soglasja imetnika. Uporaba obsega zlasti izdelovanje, ponujanje, dajanje na trg, uvažanje, izvažanje in uporabljanje izdelka, na katerega se videz nanaša, ali skladiščenje takega izdelka v te namene.

Ker sta novost in individualna narava osnovna pogoja za varovanje videza izdelka z modelom, je najpomembneje, da se prijava za registracijo modela vloži pred vsakršnim drugim dejanjem, ki pomeni dostop javnosti do videza izdelka, torej pred razstavljanjem na sejmih ali razstavah, reklamiranjem ali dajanjem na trg novega izdelka, videz izdelka pa mora s svojo individualno naravo narediti na potrošnika drugačen vtis kot drugi znani videzi izdelkov.

Kaj je model?

Model je izključna pravica fizične ali pravne osebe, s katero se zavaruje videz industrijskega ali obrtnega izdelka. Videz izdelka je določen z značilnostmi linij, barv, oblike, teksture oziroma materialov izdelka samega ali ornamentov na njem.

Česa ne moremo registrirati kot model?

Kot model se ne more registrirati videz izdelka:

  • ki je določen izključno s svojo tehnično funkcijo;
  • ki mora biti reproduciran v natančni obliki in dimenzijah;
  • ki nasprotuje javnemu redu ali morali;
  • ki vsebuje uradne znake ali punce za kontrolo ali jamstvo kakovosti blaga ali jih posnema;
  • za katerega ni bilo izdano dovoljenje pristojnih organov in mora biti zavrnjen na podlagi 6.ter člena Pariške konvencije:
    • Kot model ni možno registrirati znakov, ki vsebujejo ali posnemajo grbe, zastave in druge državne simbole, zavarovane v Republiki Sloveniji na podlagi 6.ter člena Pariške konvencije, razen če so pristojni organi zanje izdali dovoljenje za registracijo. Na enak način so zavarovani tudi grbi, zastave, simboli, okrajšave in imena mednarodnih meddržavnih organizacij. Dodatna vsebina na spletni strani o členu 6.ter (vsebina je v angleškem jeziku) Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO), kjer je tudi podatkovna baza tako zavarovanih znakov 6.ter Express (vsebina je v angleškem jeziku).
    • Slovenskega grba, zastave ali njunih sestavnih delov oziroma slovenske narodne zastave ter besedila in notnega zapisa melodije himne pa ni mogoče zavarovati ali uporabljati kot model, razen kolektivnih znamk, katerih nosilci so ministrstva ali Vlada Republike Slovenije (8. člen Zakona o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi).
  • ki vsebuje ali posnema znamenja, embleme ali grbe, ki niso opredeljeni s 6.ter členom Pariške konvencije, vendar imajo poseben javni pomen, razen če so pristojni organi zanje izdali dovoljenje za registracijo.

Postopek za pridobitev varstva

Postopek za pridobitev varstva modela pri uradu za intelektualno lastnino poteka v nekaj osnovnih korakih. Prikazujemo jih v pregledni predstavitvi.

Poiščite ustrezne informacije

Preden vložite zahtevo za registracijo modela, vam svetujemo, da se pozanimate, kaj se lahko registrira kot model, kako poteka postopek registracije, kdo vam lahko pri prijavi pomaga in podobno.

Podrobno preučite postopek registracije modela.

Naziv storitve Institucija
Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino

Vzdrževanje veljavnosti modela

Model traja eno ali več petletnih obdobij od datuma vložitve prijave, vendar največ 25 let. Ob plačilu ustreznih pristojbin se lahko obnavlja vsakih pet let.

Če modeli izhajajo iz prijave, ki se nanaša na več videzov izdelkov, se modeli lahko obnovijo v celotnem ali pa v zoženem številu.

V času trajanja modela spremljajte morebitne kršitve.

Naziv storitve Institucija
Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino

Uradu sporočite spremembe v zvezi z modelom

Urad vodi registre pravic industrijske lastnine. Če želite svoj model prenesti na novega imetnika ali ste spremenili ime, naziv firme ali naslov oziroma sedež, je treba takšno spremembo vpisati v ustrezen register.

Prav tako se lahko na urad obrnete, če potrebujete potrdilo o modelu iz registra.

Naziv storitve Institucija
Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino
Naziv storitve Institucija
Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino

Varstvo modela v tujini

Prijava za registracijo modela se načeloma vloži v tistih državah, v katerih želimo zavarovati svoje interese ali v katerih pričakujemo, da bo naša konkurenca poskušala izkoriščati naš videz izdelka z izdelavo izdelka ter s ponujanjem in dajanjem na trg.

Pridobitev varstva oziroma registracija modela v drugih državah lahko poteka po treh različnih poteh.

Mednarodna prijava

Druga možna pot je vložitev mednarodne prijave v skladu s Haaškim sporazumom (vsebina je v angleškem jeziku) za industrijske vzorce in modele, Haaški akt 1960 in Ženevski akt 1999. Pogodbenice obeh aktov so vse pomembnejše evropske države, med njimi tudi Slovenija. Pri mednarodni registraciji je pomemben tudi Skupni pravilnik k aktu iz leta 1999 in aktu iz leta 1960 Haaškega sporazuma (vsebina v angleškem jeziku).

Slovenski prijavitelji lahko vložijo prijavo po tem sporazumu sami neposredno pri Mednarodnem uradu Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (angleško World Intellectual Property Office - WIPO) (vsebina je v angleškem jeziku) v Ženevi ali prek zastopnika. Uradna jezika sta angleški in francoski. Z eno prijavo se lahko pridobi varstvo hkrati v več kot 50 državah pogodbenicah teh sporazumov, in sicer v vseh ali samo v tistih, ki jih prijavitelj označi v prijavnem obrazcu. Pridobitev varstva ima enak učinek, kot če bi bila v vsaki državi posebej vložena prijava in izpolnjene vse formalnosti za pridobitev varstva po državni zakonodaji. Ko WIPO objavi registracijo modela, nacionalni urad imenovane države še preveri, ali videz izdelka izpolnjuje pogoje za njegovo registracijo.

Obrazci in pristojbine

Najnižji znesek za registracijo modela za en videz izdelka na primer v dveh državah članicah je: 498 švicarskih frankov.

Prijavni obrazec z navodili za sestavo prijave (vsebina je v angleškem jeziku)cenik (vsebina je v angleškem jeziku) in aplikacija za informativni izračun pristojbin (vsebina je v angleškem jeziku) so na voljo na spletišču WIPO.

Evropska prijava

Tretja možnost za pridobitev varstva videza izdelka v tujini je model Skupnosti (angleško Community Design - CD), ki velja v veh državah članicah Evropske skupnosti in ima enak učinek na celotnem območju Skupnosti. Obstajata dve vrsti varstva, in sicer za neregistriran model Skupnosti (angleško Unregistered Community Design - UCD) in registriran model Skupnosti (angleško Registered Community Design - RCD).

Varstvo za neregistriran model Skupnosti se pridobi s prvim dnem njegovega razkritja javnosti v državah članicah EU brez kakršne koli prijave in postopka za registracijo ter traja tri leta. Pravica obsega le preprečitev posnemanja varovanega modela.

Prijavo za registriran model Skupnosti lahko vloži vsak državljan Slovenije ali pravna oseba, ki ima sedež na njenem ozemlju, pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (angleško European Union Intellectual Property Organization - EUIPO) v Alicanteju v Španiji, in sicer sam ali prek zastopnika, ki je vpisan v register tega urada. Prijava se vloži v enem od uradnih jezikov držav članic Evropske skupnosti (tudi v slovenščini), sam postopek registracije pa poteka po izbiri prijavitelja bodisi v angleščini, francoščini, italijanščini, španščini ali nemščini.

Prijava se na EUIPO lahko vloži:

  • po pošti na naslov: European Union Intellectual Property Office, Avenida de Europa, 4, E-03008 Alicante);
  • po telefaksu številka: + 34 965 131 344;
  • elektronsko.

Pristojbine

Pristojbina za registracijo modela Skupnosti za en videz izdelka je: 350 evrov.
Varstvo traja eno ali več petletnih obdobij, vendar največ 25 let.

Če je prijava vložena pri slovenskem uradu, mora prijavitelj plačati pristojbino za pošiljanje prijave na EUIPO, ki znaša 50 evrov.

Usklajevanje prakse preizkušanja modelov med uradi za znamke držav članic Evropske unije

Zakon o industrijski lastnini in Pravilnik o vsebini prijave modela določata minimalne materialne in procesne standarde za postopke registracije znamke. Posamezne zakonske določbe in praksa urada se razvijajo v skladu z razvojem sodne prakse in odločbami sodišč.

S ciljem zagotavljanja doslednosti odločitev in s tem večje pravne gotovosti in predvidljivosti odločb nacionalnih uradov, tudi slovenski urad za intelektualno lastnino s podporo Urada Evropske unije za intelektualno lastnino aktivno sodeluje v Programih usklajevanja (angleško Convergence Programmes).

Programi usklajevanja povezujejo Urad Evropske unije za intelektualno lastninoz nacionalnimi uradi in organizacijami uporabnikov z namenom doseganja soglasja na področjih, kjer imajo uradi za intelektualno lastnino različne prakse.

Uradi po sprejetju skupne ali usklajene prakse o tem skupaj objavijo sporočilo o skupni ali usklajeni praksi.

Sprejete skupne prakse

  • Merila za ocenjevanje razkritja videzov izdelkov na internetu (PU10)

    Uradi za intelektualno lastnino evropske mreže znamk in modelov so v okviru desetega programa usklajevanja sprejeli skupna merila za ocenjevanje razkritja videzov izdelkov na internetu.
    Smernice in priporočila
  • Uskladitev grafičnih prikazov modelov (PU6)

    Uradi za intelektualno lastnino evropske mreže znamk in modelov so se v okviru šestega programa usklajevanja dogovorili o prvi skupni praksi glede prikaza modelov. S tem so zagotovili smernice za postopke preizkušanja in usmeritve prijaviteljem modelov glede uporabe ustrezne omejitve obsega in vrste pogledov ter prikazov modelov na nevtralnem ozadju. Poleg tega daje usklajena praksa na voljo pregled sprejemljivih standardov kakovosti, ki jih uradi uporabljajo za prijave modela, prejete v elektronski in papirnati različici. (Objava: 15. 4.2016).
    Smernice in priporočila

Dokumenti in seznami