Republika Slovenija
Iskanje:

Varstvo geografske označbe v Sloveniji

V Sloveniji je področje geografskih označb urejeno z več predpisi, ki jih predstavljamo v nadaljevanju.

Zakonodaja

Zakon o industrijski lastnini (ZIL-1-UPB3, UL RS, št. 51/2006 in 100/2013)


Zastopniki

Pri sestavljanju prijave vam lahko pomagajo pooblaščeni zastopniki.

Obravnavana je v naslednjih predpisih: 

  • kot geografska označba ali geografsko poreklo za kmetijske pridelke oziroma živila v Zakonu o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00),
  • kot zaščiteno geografsko poreklo, priznana geografska oznaka ali priznano tradicionalno poimenovanje v Zakonu o vinu in drugih proizvodih iz grozdja (Uradni list RS, št. 70/97, 16/2001),
  • kot geografska označba v Zakonu o industrijski lastnini (ZIL-1-UPB3, Uradni list RS, št. 51/2006) za blago, ki niso kmetijski pridelki oziroma živila, vino in drugi proizvodi iz grozdja ali vina.

Po Zakonu o kmetijstvu se z geografsko označbo zavaruje kmetijski pridelek oziroma živilo, ki izvira z določenega geografskega območja in ima posebno kakovost, ugled oziroma druge lastnosti, ki izvirajo z določenega geografskega območja. Z geografskim poreklom pa se zavaruje tisti kmetijski pridelek oziroma živilo, ki v celoti izvira z določnega geografskega območja in za izdelavo katerega so surovine pridelane na istem geografskem območju. Prav tako mora kmetijski pridelek oziroma živilo, če želi biti zavarovano z geografskim poreklom, izpolnjevati še dva pogoja:

  • njegove lastnosti so izključno ali bistveno rezultat naravnih in človeških dejavnikov in
  • pridelava, predelava in priprava za trg potekajo znotraj označenega geografskega območja.

Za označbo geografskega porekla se ob izpolnjevanju zgoraj naštetih pogojev šteje tudi tradicionalna geografska ali negeografska označba.

Po Zakonu o vinu in drugih proizvodih iz grozdja se geografsko poreklo vina in drugih proizvodov označi po geografskem območju, kjer je bilo pridelano grozdje in so zaradi naravnih oziroma človeških dejavnikov grozdje, vino oziroma drugi proizvodi pridobili določene posebne značilnosti. Zakon loči več vrst oznak geografskega porekla vina, in sicer:

  • zaščiteno geografsko poreklo (ZGP), s katerim se lahko označijo le vina iz razreda kakovostnih vin, pri katerih sta grozdje in vino pridelana na določenem območju, ki je enako ali manjše od vinorodnega okoliša;
  • priznana geografska oznaka (PGO), s katero se lahko označijo deželna vina, za katera je vse grozdje pridelano v določeni vinorodni deželi ali na manjšem območju od vinorodne dežele;
  • priznano tradicionalno poimenovanje (PTP), s katerim se lahko označijo vina, če je za tako označevanje vina predhodno izdelan elaborat, ki opredeljuje geografsko območje in lastnosti vina ter utemeljuje uporabo tradicionalnega poimenovanja. Zakon določa, da se z oznako PTP označita vini teran in cviček, pri čemer je vino teran pridelano in polnjeno v originalno embalažo znotraj vinorodnega podokoliša Kraška planota, vino cviček pa znotraj vinorodnega okoliša Dolenjska.

Po Zakonu o industrijski lastnini se sme z geografsko označbo registrirati oznaka za blago, če blago izvira z določenega ozemlja, območja ali kraja na tem ozemlju, pod pogojem, da je kakovost, sloves ali kakšna druga značilnost tega blaga bistveno odvisna od njegovega geografskega porekla. Kot geografska označba se prav tako lahko registrira ime, ki je postalo po dolgotrajni uporabi v gospodarskem prometu splošno znano kot označba, da blago izvira iz določenega kraja ali območja.

Naslovnica | O uradu | O intelektualni lastnini | Priročnik za izumitelje | Za novinarje | Kontakt in podatki