Zakon o industrijski lastnini (ZIL-1-UPB3, UL RS, št. 51/2006)

• Zakonodaja

Pri sestavljanju prijave vam lahko pomagajo pooblaščeni zastopniki.

• Seznam zastopnikov

Še posebej pa je pomembno vedeti naslednje:

Pomen registracije geografske označbe

Geografska označba ima pomembno funkcijo v trženju blaga, na katerega se nanaša, saj omogoča blagu večjo prepoznavnost na trgu v primerjavi z drugim istovrstnim blagom.

Geografska označba označuje krajevni izvor blaga in njegove posebne lastnosti, ki so posledica naravnih ali človeških dejavnikov tega kraja, s čimer ohranja posebne naravne značilnosti in tradicionalne načine izdelave ali pridelave blaga, ki so značilne za neki kraj.

Registracija geografske označbe lahko tako pripomore k večji prepoznavnosti blaga, na katerega se nanaša geografska označba, k ohranjanju lokalnih posebnosti ter promociji kraja, regije in Slovenije.

Kaj je geografska označba?

Geografska označba je pravica industrijske lastnine. Z njo se zavarujejo oznake, ki označujejo izvor blaga z nekega geografskega območja, če je kakšna značilnost tega blaga bistveno odvisna od njegovega geografskega porekla.

Geografska označba omogoča razlikovanje istovrstnega blaga na trgu glede na njegove določene posebne lastnosti, ki so odvisne od geografske lege. Naravne danosti, kot so klimatski pogoji, sestava tal ipd., in/ali ustaljeni postopki dajejo tem proizvodom lastnosti, zaradi katerih je po njih povečano povpraševanje.

Roquefort, Porto, Darjeeling, Pilsen, Chianti so nekateri od svetovno znanih primerov geografskih označb, ki jih povezujemo s proizvodi določene narave in kvalitete. Njihova skupna lastnost je v tem, da označujejo kraje, mesta, pokrajine ali dežele, od koder izvirajo proizvodi.

Česa ne smemo registrirati kot geografsko označbo?

Kot geografska označba po Zakonu o industrijski lastnini se ne sme registrirati geografska oznaka za kmetijske pridelke, živila, vina in druge proizvode iz grozdja in vina, saj registracijo geografskih in drugih označb za to blago urejajo drugi predpisi.

Po Zakonu o industrijski lastnini se geografska označba ne sme registrirati v naslednjih primerih:

• če geografska označba zavajajoče označuje ali nakazuje, da določeno blago izvira z nekega geografskega območja, ki ni resnični kraj izvora, ali
• če je geografska označba sicer dobesedno resnična, kar zadeva ozemlje, območje ali kraj, iz katerega izvira blago, vendar pa v javnosti ustvarja napačen vtis, da blago izvira z drugega geografskega območja, ali
• če je geografska označba po dolgotrajni uporabi v gospodarskem prometu postala splošno znana kot oznaka za določeno vrsto blaga, ali
• če bi njena registracija zaradi ugleda, poznanosti in trajanja uporabe znamke lahko zavajala potrošnika glede resnične identitete izdelka.

Kdo lahko vloži zahtevo za registracijo?

Po Zakonu o industrijski lastnini lahko zahtevo za registracijo geografske označbe vložijo:

• združenja pravnih ali fizičnih oseb
• zbornice
• občine
• širše lokalne skupnosti in
• državni organi

Kdo lahko uporablja geografsko označbo?

Geografska označba je kolektivna pravica, zato lahko geografsko označbo po Zakonu o industrijski lastnini uporablja vsakdo, ki proizvaja in daje v promet blago v skladu s pogoji, določenimi s specifikacijo. Ker je po svoji naravi kolektivna pravica in je več upravičencev do uporabe geografske označbe, registrirane geografske označbe ni mogoče prenesti na drugo osebo in tudi ne more biti predmet licenčne pogodbe.

Nihče ne sme uporabljati geografske označbe, če blago ne izvira iz kraja, ki ga označuje geografska označbe, kljub temu da je označen pravi izvor blaga ali če je geografska označba uporabljena v prevodu ali če geografsko označbo spremljajo izrazi, kot so "vrsta", "tip", "stil", "imitacija" in podobno.

Registrirane geografske označbe se tudi ne morejo spremeniti v generična ali splošno znana imena, katerih uporaba v gospodarskem prometu bi bila prosta.