Republika Slovenija
Iskanje:

Avtorska in sorodne pravice

Avtorska pravica pripada avtorju na podlagi same stvaritve dela. Bistvo avtorske pravice je, da predstavlja monopol avtorja nad izkoriščanjem njegovega dela.

Zakonodaja

Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP-UPB3, UL RS, št. 16/2007)


Pogosta vprašanja


Prispevki, uradna mnenja in raziskave

Varstvo intelektualne lastnine pridobiva pomen pri nas in v svetu, saj je človekov um eno glavnih vodil tehnološkega in kulturnega razvoja. Ustvarjalne dosežke je potrebno zavarovati in primerno nagraditi ter tako stimulirati ljudi k nadaljnjemu ustvarjanju.

Avtorsko in sorodne pravice ureja Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: ZASP).

Avtorska pravica

Avtorska pravica pripada avtorju na podlagi same stvaritve dela. To pomeni, da ni potrebna nobena formalnost kot npr. registracija, da bi bilo delo avtorskopravno varovano. (Primer: ko pisatelj napiše roman, je to delo že varovano in ima avtor na njem avtorsko pravico.)

Bistvo avtorske pravice je, da predstavlja monopol avtorja nad izkoriščanjem njegovega dela. Kot taka zagotavlja avtorju:

  • spoštovanje njegovih moralnih interesov in
  • spoštovanje premoženjskih koristi od izkoriščanja njegovega dela.

V prvem primeru govorimo o moralnih avtorskih pravicah, ki varujejo avtorja glede njegovih duhovnih in osebnih vezi do dela. Iz naslova moralnih pravic uživa avtor izključno pravico do prve objave, priznanja avtorstva, spoštovanja dela in pravico skesanja.

V drugem primeru gre za tako imenovane materialne avtorske pravice, ki varujejo premoženjske interese avtorja s tem, da avtor izključno dovoljuje ali prepoveduje izkoriščanje svojega dela.

Avtorsko delo je mogoče izkoriščati:

  • v telesni obliki (reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem),
  • netelesni obliki (javno izvajanje, javno prenašanje, javno predvajanje s fonogrami in videogrami, javno prikazovanje, radiodifuzno oddajanje, radiodifuzna retransmisija, sekundarno radiodifuzno oddajanje) in
  • v spremenjeni obliki (predelava, avdiovizualna priredba).

Vse tri osnovne oblike izkoriščanja so ustrezno pokrite s posameznimi avtorjevimi izključnimi pravicami.

Poleg absolutnih (izključnih) pravic pa uživa avtor tudi tako imenovane druge pravice. Te so: pravica do dostopa in izročitve, sledna pravica, pravica javnega posojanja in pravica do nadomestila za tonsko ali vizualno snemanje oziroma fotokopiranje njegovega dela.

Trajanje avtorske pravice

Avtorska pravica traja za časa avtorjevega življenja in 70 let po njegovi smrti.

Register zavarovanih del

Zaradi zavarovanja dokazov ali iz drugih razlogov lahko imetnik pravice vpiše ali shrani izvirnik oziroma primerek svojega dela v register zavarovanih del. Za vodenje registra je Urad RS za intelektualno lastnino (urad) pooblastil Avtorsko agencijo za Slovenijo. Še enkrat je potrebno poudariti, da tak vpis nima nobenega vpliva na nastanek in varstvo pravic.

Sorodne pravice

Izraz sorodne pravice se v skrajšani obliki uporablja za tiste pravice, ki so sorodne avtorskim. Nosilci sorodnih pravic so izvajalci, proizvajalci fonogramov, filmski producenti, RTV organizacije,  založniki in izdelovalci podatkovnih baz.

Naslovnica | O uradu | O intelektualni lastnini | Priročnik za izumitelje | Za novinarje | Kontakt in podatki