Republika Slovenija
Iskanje:

Avtor in avtorsko delo

Po slovenskem zakonu je avtor le fizična (ne pa tudi pravna) oseba, ki je delo ustvarila. Katero delo šteje za avtorsko, je eno temeljnih vprašanj avtorskega prava, odgovor nanj pa je potrebno poiskati v vsakem konkretnem primeru posebej.

Zakonodaja


Pogosta vprašanja


Prispevki, uradna mnenja in raziskave

Avtor

Za avtorja velja tisti, katerega ime, psevdonim ali znak je na običajen način naveden na delu ali pri objavi dela, dokler se ne dokaže nasprotno.

Če je delo ustvarjeno v sodelovanju dveh ali več oseb, govorimo o soavtorstvu. Kadar predstavlja tako ustvarjeno delo nedeljivo celoto (npr. roman), pripada vsem soavtorjem nedeljiva avtorska pravica na tem delu.

Avtorsko delo

Zakon o avtorski in sorodnih pravicah vsebuje splošno definicijo: "Avtorska dela so individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršenkoli način izražene".

Iz te definicije izhaja pet temeljnih pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da lahko neko delo okvalificiramo kot avtorsko:

  1. Individualnost je najpomembnejša lastnost avtorskega dela, ki pa ne pomeni absolutne izvirnosti ali novosti kot v primeru patentnega varstva (npr. dva fotografa lahko z istega mesta fotografirata isti motiv z enakim fotoaparatom in filmom).
  2. Intelektualnost po eni strani pomeni, da se v delu odraza človeški duh, njegove misli, občutki, čustva ipd., po drugi strani pa pove, da je avtorsko delo nematerialna dobrina.
  3. Avtorsko delo kot stvaritev je lahko le rezultat človekovega ravnanja in ne stroja ali živali. Pomembno je tudi, da gre za dejanje, v katero je vložen določen ustvarjalni napor.
  4. Področje književnosti, znanosti in umetnosti je potrebno razlagati zelo široko.
  5. Izraženost pomeni manifestacijo dela v zunanjem svetu tako, da je zaznavno za človeške čute. Ni pa potrebno, da je delo fiksirano na materialnem nosilcu (npr. govorjena dela, koreografska in pantomimska dela).

Poleg splošne določbe pa zakon primeroma našteva vrste avtorskih del:

  • govorjena dela kot npr. govori, pridige, predavanja;
  • pisana dela kot npr. leposlovna dela, članki, priročniki, študije ter računalniški programi;
  • glasbena dela z besedilom ali brez besedila;
  • gledališka, gledališko-glasbena in lutkovna dela;
  • koreografska in pantomimska dela;
  • fotografska dela in dela, narejena po postopku, podobnem fotografiranju;
  • avdiovizualna dela;
  • likovna dela kot npr. slike, grafike in kipi;
  • arhitekturna dela kot npr. skice, načrti ter izvedeni objekti s področja arhitekture, urbanizma in krajinske arhitekture;
  • dela uporabne umetnosti in industrijskega oblikovanja;
  • kartografska dela;
  • predstavitve znanstvene, izobraževalne ali tehnične narave (tehnične risbe, načrti, skice, tabele, izvedenska mnenja, plastične predstavitve in druga dela enake narave).

Gre za odprto listo bolj ali manj tipičnih primerov avtorskih del, pri vseh pa morajo biti izpolnjene zgoraj naštete predpostavke. Pomembno je tudi vedeti, da pri ocenjevanju ali je neko delo avtorsko ali ne, kvaliteta oziroma umetniška vrednost dela nista pomembni.

Avtorskopravno niso varovane:

  • ideje, načela, odkritja;
  • uradna besedila z zakonodajnega, upravnega in sodnega področja;
  • ljudske književne in umetniške stvaritve.
Naslovnica | O uradu | O intelektualni lastnini | Priročnik za izumitelje | Za novinarje | Kontakt in podatki