Republika Slovenija
Iskanje:

Novice

06.05.2019

Trendi v trgovini s ponaredki in piratskim blagom

Študija EUIPO in OECD

Študija prikazuje vrednost in obseg svetovne trgovine s ponarejenim blagom. Rezultati kažejo, da je problem ponaredkov v svetovni trgovini postal resnejši – ocenjuje se, da ponarejeno blago predstavlja že 3,3 % svetovne trgovine in dosega 509 milijard USD (v primerjavi z 2,5 % v prejšnji študiji). Ta znesek ne vključuje doma proizvedenih in porabljenih ponarejenih in piratskih proizvodov ali piratskih digitalnih proizvodov, ki se prodajajo prek interneta.
 
Z vidika EU je 6,8 % uvoza iz ostalega sveta sestavljeno iz ponaredkov, v primerjavi s 5 % v prejšnji študiji, kar pomeni 121 milijard EUR na leto.

V svetovni trgovini se je med letoma 2013 in 2016 zelo povečal delež trgovine s ponarejenim in piratskim blagom. O rasti so poročali v obdobju sorazmerne upočasnitve rasti svetovne trgovine. Intenzivnost ponarejanja in piratstva se torej povečuje, kar pomeni ogromno tveganje za intelektualno lastnino v odprtem in globaliziranem gospodarstvu.

Za prodajo ponarejenih in piratskih proizvodov se še naprej uporabljajo zapletene trgovske poti, pri čemer se zlorabljajo številne posredniške tranzitne točke. Številna od teh tranzitnih gospodarstev gostijo obsežna prostotrgovinska območja, ki so pomembna stičišča mednarodne trgovine.

V trgovini s ponaredki vse bolj narašča tudi uporaba majhnih pošiljk. Majhne pošiljke, ki se pošiljajo predvsem po pošti ali s kurirsko službo, so primer vedno večjega pospeševanja trgovine; po drugi strani pa se tako kriminalcem zmanjšajo možnosti za njihovo odkritje in tveganje kazni. Zaradi širjenja majhnih pošiljk se višajo stroški carinskih pregledov in odkrivanja ponaredkov, organi kazenskega pregona pa se spopadajo s številnimi dodatnimi izzivi.

Ponarejene proizvode je mogoče najti v številnih rastočih gospodarskih panogah, kot so običajni potrošniški izdelki (obutev, kozmetika, igrače), proizvodi, s katerimi se trguje med podjetji (nadomestni deli ali kemikalije), proizvodi informacijske tehnologije (telefoni, baterije) ter luksuzni izdelki (modna oblačila, luksuzne ročne ure). Številni ponaredki, zlasti farmacevtski izdelki, hrana in pijača ter medicinska oprema, lahko pomenijo resno tveganje za varnost in zdravje.
 
Čeprav ponarejeno in piratsko blago izvira iz skoraj vseh gospodarstev na vseh celinah, pa sta Kitajska in Hongkong še naprej daleč največji izvor. Podjetja, ki so na najbolj na udaru zaradi ponarejanja in piratstva, imajo sedeže še naprej zlasti v državah OECD, predvsem v Združenih državah, Franciji, Italiji, Švici, Nemčiji, na Japonskem ter v Koreji in Združenem kraljestvu. Tarča pa postaja vse več podjetij s sedežem v gospodarstvih držav nečlanic z visokim dohodkom, kot sta Singapur in Hongkong. Poleg tega ima vse več imetnikov pravic, ki jih ogroža ponarejanje, sedež v Braziliji, na Kitajskem in v drugih gospodarstvih v vzponu. Ponarejanje in piratstvo zato pomenita ključno tveganje za vsa inovativna podjetja, ki svoje poslovne strategije utemeljujejo na intelektualni lastnini, ne glede na to, kje so.

V prilogi sta študija in infografika (oboje v angleškem jeziku).


E-novice

Prijavljam se na e-novice:


Se želite odjaviti?

Arhiv

2019
julij (3)  junij (12)  maj (11)  april (14)  marec (14)  februar (10)  januar (5) 
2018
december (9)  november (8)  oktober (5)  september (7)  avgust (4)  julij (4)  junij (5)  maj (6)  april (5)  marec (9)  februar (6)  januar (7) 
2017
december (11)  november (2)  oktober (8)  september (9)  avgust (6)  julij (4)  junij (3)  maj (6)  april (7)  marec (8)  februar (4)  januar (4) 
2016
december (7)  november (3)  oktober (5)  september (7)  avgust (1)  julij (5)  junij (4)  maj (4)  april (8)  marec (3)  februar (3)  januar (3) 
2015
december (8)  november (4)  oktober (4)  september (7)  avgust (6)  julij (7)  junij (7)  maj (13)  april (10)  marec (8)  februar (6)  januar (2) 
2014
december (5)  november (7)  oktober (10)  september (5)  avgust (7)  julij (10)  junij (13)  maj (9)  april (5)  marec (10)  februar (14)  januar (12) 
2013
december (9)  november (5)  oktober (9)  september (5)  avgust (2)  julij (4)  junij (3)  maj (2)  april (6)  marec (6)  februar (1)  januar (3) 
2012
december (2)  november (3)  oktober (7)  september (4)  avgust (1)  julij (1)  junij (5)  maj (5)  april (4)  marec (6)  februar (1)  januar (2) 
2011
december (9)  november (1)  oktober (6)  september (5)  avgust (3)  julij (10)  junij (12)  maj (8)  april (8)  marec (12)  februar (10)  januar (6) 
2010
december (6)  november (8)  oktober (11)  september (3)  avgust (2)  julij (10)  junij (12)  maj (9)  april (13)  marec (11)  februar (5)  januar (9) 
2009
december (8)  november (7)  oktober (9)  september (1)  avgust (1)  julij (2)  junij (6)  maj (7)  april (7)  marec (5)  februar (5)  januar (6) 
2008
december (6)  november (6)  oktober (10)  september (7)  avgust (9)  julij (4)  junij (4)  maj (6)  april (5)  marec (3)  februar (4)  januar (8) 
2007
december (8)  november (3)  oktober (6)  september (6)  avgust (3)  julij (2)  junij (4)  maj (2)  april (4)  marec (1)  februar (6)  januar (1) 
2006
december (6)  november (4)  oktober (12)  september (3)  avgust (3)  julij (5)  junij (7)  maj (5)  april (5)  marec (4)  februar (6) 
2005
december (4)  oktober (5)  september (1)  avgust (1)  julij (2)  junij (3)  maj (2)  april (1) 
Naslovnica | O uradu | O intelektualni lastnini | Priročnik za izumitelje | Za novinarje | Kontakt in podatki