Novice

Izumitelji meseca – oktober

Urad RS za intelektualno lastnino je za leto 2019 izdal koledar z naslovom Prvi slovenski izumitelji s patenti. Izpostavlja izumitelje, ki so pustili globok pečat v slovenski znanosti in sooblikovali tehniško dediščino Slovenije. Kot odsev na njihovo predstavitev, urad predstavlja mlade slovenske izumitelje, ki smelo stopajo po poti svojih predhodnikov.

ANTON CODELLI (1875–1954), baron, imetnik 31 patentov, izumitelj, pionir na področju strojništva. Imel je prvi avtomobil na Kranjskem, dvosedežnik s približno 2 kW in hitrostjo 20 km/h. Izpopolnil je vžig v motorjih ter snoval vozilo z rotacijskim motorjem in zaprto kabino. Vzpostavil je brezžično komunikacijo med avstrijskimi vojnimi ladjami na Jadranu. Sprejel je ponudbo Telefunkna za gradnjo prve brezžične radiotelegrafske medcelinske postaje in povezal Afriko z Evropo. V Togu je za potrebe projekta postavil pravo mesto. V Afriki je posnel tudi dva filma in postal prvi slovenski filmski producent. Lotil se je izumov s področja televizije in patentiral sistem elektromehansko-optičnega slikovnega prenosa. Zasnoval je orjaški cepelin, ukvarjal se je z naelektrenim vodnim curkom, strojnim šifriranjem sporočil, merjenjem razdalj, avtomatskim določanjem položaja ladij in zrakoplovov, zračnim torpedom ter oklepnikom v obliki jeklene krogle. Razvijal je mehansko odporne gume, detektor elektromagnetnega sevanja in VF-telefon, samohodno kosilnico in motorno ladjo.

POLIETILEN ZA UPORABO V ORTOPEDIJI, projekt dijakov Gimnazije Vič iz Ljubljane

Gimnazija Vič iz Ljubljane se je letos že osmič udeležila olimpijade Genius, ki je potekala na State University of New York v ZDA. Dijaki so se že doslej vsako leto izvrstno izkazali ter za svoje raziskovalne naloge prejeli številne nagrade. Letos so se vrnili s kar dvema zlatima medaljama, eno srebrno in eno bronasto ter častno pohvalo.

Dijaka Matic J. Grdadolnik in Arne K. Marušič sta pod mentorstvom dr. Urbana Novaka s Kemijskega inštituta ter profesorice Alenke Mozer z Gimnazije Vič, razvila metodo za analizo kvalitete materialov, ki se vstavljajo v umetne sklepe.

Vse več ljudi ima težave s sklepi, cilj zdravljenja obrabljenih sklepov in umetnih vsadkov pa je čim daljša življenjska doba proteze. Težava umetnega sklepa je polietilen visoke gostote in premreženosti, ki deluje kot blažilec stresa med deli iz titana, in mora biti odporen na udarce in praske.

Dijaka sta za spektroskopsko analizo polietilena visoke gostote in premreženosti izbrala dve neinvazivni analitični metodi. Z infrardečo in ramansko spektroskopijo (obe sodita v vibracijsko spektroskopijo) se preverja kvaliteta materiala. Z izbrano metodologijo sta določala tri lastnosti polietilena, ki so povezane z mehanično ustreznostjo materiala: delež kristaliničnosti, stopnjo oksidacije in premreženost na umetno staranih vzorcih. V primeru slabe kvalitete, se kakovost vsadka hitro slabša, pacientu povzroča bolečine, posledično je potrebna nova operacija in menjava – pogosto dosti prej, kot navajajo proizvajalci. Analizo kvalitete vsadkov bi morali opraviti proizvajalci pred prodajo oziroma bolnišnice pred nabavo. Raziskovalca sta dokazala, da je vibracijska spektroskopija učinkovita, hitra in preprosta metoda za določanje stopnje kristaliničnosti in oksidacije v polietilenu visoke gostote in premreženosti. Z opisano neinvazivno metodologijo, ki ne poškoduje vzorca, se lahko preveri kvaliteto polimernega materiala vsadkov pred operacijo.

Dijaka sta za nalogo letos prejela zlato medaljo na tekmovanju Genius, uvrstila pa sta se tudi v finale mednarodnega tekmovanja Azijsko pacifiške konference mladih znanstvenikov (APCYS), ki bo oktobra letos v Rusiji.

Urad RS za intelektualno lastnino vsem dijakom in njihovim mentorjem čestita za uspeh na olimpijadi in jim želi veliko uspeha na njihovi nadaljnji izumiteljski poti!